Ministrstvo bo pripravilo poročilo o naročilu e-vinjet

Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je ministrstvo za infrastrukturo pozvala, naj v 30 dneh po odločitvi Državne revizijske komisije pripravi poročilo glede oddaje javnega naročila za e-vinjete. V opoziciji so opozorili na sum prirejanja razpisa v korist slovaškega Skytolla, v koaliciji in predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak so očitke zavrnili.

Razpis za e-vinjete ni bil prirejen z namenom, da se posel zagotovi Skytollu. Edini cilj Darsa je bilo dobiti usposobljenega ponudnika, da bi letos decembra uporabniki avtocest prišli do prijaznejšega načina cestninjenja. Nismo favorizirali nobenega ponudnika, razpis pa smo vodili skladno z zakonodajo in transparentno, je na komisiji za nadzor javnih financ dejal Hajdinjak.

Dars je izbral Skytoll, ki je oddal ponudbo v višini 15,7 milijona evrov brez DDV. Ponudbo Iskratela (14,2 milijona evrov) je zavrnil zaradi neizpolnitve referenc, ponudbo konzorcija podjetij Marand, Telekom Slovenije, Pošta Slovenije in Kapsch (33,4 milijona evrov) pa zaradi previsoke cene. Oba neizbrana ponudnika sta se na Darsovo odločitev pritožila.


 

Razpis po meri Skytolla

Pobudniki izredne seje za nadzor javnih financ, poslanske skupine opozicije, so na podlagi našega razkritja opozorili, da je Dars s spremembo razpisa omogočil konkuriranje Skytollu na javnem naročilu. Dars je namreč sprva v razpisu zahteval od ponudnikov referenco, da so vzpostavili vsaj en sistem za tehnični nadzor e-vinjete, ki vključuje vozila do nosilnosti 3,5 tone. Kasneje so z dodatkom k razpisu kot referenco dovolili tudi vzpostavitev sistema za tehnični nadzor cestninjenja za tovorna vozila.

Hajdinjak je povedal, da so na portalu javnih naročil prejeli več anonimnih pobud za razširitev referenc, pri čemer so se potencialni ponudniki sklicevali na to, da so sistemi lahko identični: »Tovrstna razširitev referenc je v skladu z zakonom o javnem naročanju in omogoča, da se prijavi večje število ponudnikov. To pomeni večjo konkurenco.«



Skytoll je tako kot referenčni projekt ponudil vzpostavitev elektronskega cestninjenja za tovorna vozila na Slovaškem in tudi Češkem, s katerim je dobil dodatne točke. Češki sistem je lahko ponudil, ker je Dars premaknil rok za oddajo ponudb na 1. december lani, to pa je bil datum, ko je češki sistem veljal eno leto in je tako lahko veljal kot referenca. Po Hajdinjakovih besedah je ujemanje datumov naključje; ta datum pa da so izbrali, ker je od njega eno leto do predvidenega zagona e-vinjet in še omogoča vzpostavitev sistema do 1. decembra letos. Dodal je, da so dobili 12 pobud za podaljšanje roka: »Češka referenca je brezpredmetna. Z njo je Skytoll dobil nekaj dodatnih točk, a bi bil izbran tudi brez nje, saj sta drugi ponudbi nedopustni.«
 

Iskratel je preoblikoval potrdilo o referencah

Hajdinjak je potrdil naše poročanje, da je Iskratel spreminjal potrdilo o referencah: »Ponudba Iskratela je nedopustna, ker ne izpolnjuje referenčnih zahtev. Ponudnik je potrdilo o referenčnem delu oblikoval in napisal svoje, na prvi pogled enako. Vendar so v njem tri bistvene pomanjkljivosti, in sicer ne vsebuje podatka o številu prodajnih partnerjev, v njegovem potrdilu sta navedena nižji prihodek in nižje število izdanih e-vinjet. Na obrazcu je obkrožil in podpisal, da izpolnjuje referenčne pogoje. Izpolnjuje že, a ne zahtevanih, ampak precej milejše.«



Kot nedopustno ponudbo je Dars označil tudi ponudbo Maranda, Telekoma Slovenije, Pošte Slovenije in Kapscha, ker je presegla predvidena Darsova sredstva za vzpostavitev e-vinjet. Njihova ponudba je bila višja od ponudb Iskratela in Skytolla skupaj.


 

Očitek, da je Dars priredil razpis

»Kdo bo odgovarjal, če pristojne ustanove ugotovijo, da je prišlo ne nezakonitega prirejanja razpisa?« pa je vprašala Alenka Bratušek (SAB): »Ne očitamo, da ste izbrali ponudnika, ki ne bi imel referenc. Očitamo pa, da ste pogoje v razpisu spremenili tako, da je ponudnik reference izpolnjeval.«

Opozorila je še, da je Dars za pripravo razpisne dokumentacija sklenil pogodbo z avstrijskim Asfinagom za dobrih 270.000 evrov, ob tem pa moral razpisno dokumentacijo večkrat v ključnih delih popravljati.

»Zakaj je bilo za 14 milijonov evrov vreden razpis postavljenih 372 vprašanj, zanj pa ste porabili 270.000 evrov? Odgovore bo treba dati ne le pred političnimi organi, ampak tudi pred strokovnimi,« je dejal Robert Pavšič (LMŠ).