Pogajanja z upniki lahko rešijo zaplet na Jesenicah

Projektantska ocena vrednosti projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice je bila prenizka, poleg tega gre za celotno logistično vozlišče, ne le za železniško postajo, je izpostavila revizija avstrijske družbe IKK, ki so jo predstavili na ministrstvu za infrastrukturo. Direkciji RS za infrastrukturo so priporočili pogajanja s ponudniki, saj bi vnovična objava razpisa končno ceno lahko še zvišala.

Vrednost projekta (obsežne) prenove železniške postaje Jesenice je z začetnih 81 milijonov evrov narasla na 137 milijonov evrov. Najnižja ponudba po poročanju medijev podjetja Riko znaša 170 milijonov evrov, hrvaške Kufner Grupe 175,7 milijona evrov, družbe VOC Celje pa 179 milijonov evrov.

Zaradi prevelikega razkoraka se je odprlo vprašanje, kaj je šlo narobe. »Projektantska ocena stroškov projekta nadgradnje postaje je prenizka ter ne odraža trenutnih tržnih cen v Avstriji in Nemčiji,« je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani izsledke revizije povzel avstrijski strokovnjak za infrastrukturo Franz Lückler, ki je sodeloval pri pripravi končnega poročila.

Vozlišče, ne zgolj postaja

Železniška postaja Jesenice je popolnoma zastarela, javnost jo najbolj pozna po dotrajani in predimenzionirani stavbi. Vendar je v resnici mnogo več, je predvsem tovorna postaja, »vsekakor pa Slovenija takšno vozlišče potrebuje«, je poudaril Lückler. Direkciji za infrastrukturo je priporočil, naj prejete ponudbe potencialnih izvajalcev del vzame kot izhodišče za pogajanja z njimi. Določene postavke v razpisni dokumentaciji bi po njegovem namreč lahko oblikovali bolje. »Iz izkušenj vem, da vnovična objava razpisov vodi v deset- do 15-odstotno zvišanje stroškov,« je dejal.

Revizija je po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, ki jo je odredila, potrdila, da je projekt potreben in upravičen v načrtovanem obsegu. Strinjala se je, da njegovo poimenovanje morda ni bilo posrečeno, saj gre res za širše vozlišče. »Predvsem pa me veseli, da je tehnični del revizije potrdil, da znajo slovenski inženirji delo opraviti tako, kot je treba,« je dejala.

Iz tega projekta se je po njenih besedah mogoče naučiti, da je racionalno načrtovanje nujno, kljub temu pa načrtovalci pri stroškovnih postavkah ne smejo biti preveč previdni. V gradivo je že na začetku smiselno vključiti vse razpoložljive podatke, saj se stvari vmes lahko spremenijo, kar spremeni tudi končno ceno, je dodala.

Sofinanciranje z evropskim denarjem

Izsledke revizije bo zdaj predstavila koalicijskim partnerjem in vladi. Spomnila je, da je Slovenija za projekt pridobila 56,5 milijona evrov evropskih sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope. »Tudi v Evropi so ta projekt prepoznali kot pomembnega, zato so ga pripravljeni tudi sofinancirati,« je povedala Bratuškova. »To ni denar, ki bi Sloveniji kar tako pripadal, ampak se z vsakim projektom posebej prijavimo na razpis in vsak konkreten projekt posebej dobi denar. Če tega denarja torej ne bi investirali v projekt, ki ga izvajamo na Jesenicah, bi bil za Slovenijo izgubljen,« je poudarila.

Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in direkcije so podražitev med drugim utemeljili s tem, da so se ob pridobivanju projektnih pogojev in soglasij pokazale potrebe po izvedbi dodatnih manipulativnih tirov, novega podhoda in mostu. Poudarili so, da je projekt kompleksen, ki bo prinesel številne koristi v železniškem prometu in za Jesenice.

To je včeraj ponovil vodja sektorja za investicije v železnice na direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič. Kot je poudaril, ocena vrednosti poleg tega temelji na štiri do pet let starih cenah, torej v njej ni v zadostni meri upoštevana inflacija.