Podjetniki ne pomislijo: kaj pa če ...

»Podjetniki si ne naredijo načrta B, kaj šele C, vse stavijo na enega konja. Če se zalomi, kar se lahko zgodi tudi po 30 letih uspešnega poslovanja, je nevarnost, da ostanejo brez vsega, in to ne le poslovno, ampak tudi njihove družine,« poudarja upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek in dodaja, da se z mlado generacijo podjetnikov to prav nič ne spreminja.

Še več: mladi podjetniki, posebno zagonska podjetja, so pogosto močno pod vplivom ameriške kulture poslovanja, ki pravi, da je treba tvegati vse ali nič. »Tako vse, vključno z osebnim premoženjem, stavijo na enega konja, to je njihova poslovna ideja. Če jim uspe, je v redu, ampak kaj pa, če ne?« ugotavlja Vezovišek in meni, da se ne zavedajo nevarnosti, ki so jim izpostavljeni kot podjetniki.

Niso redki primeri, ko je podjetje po več desetletjih prosperiranja trčilo ob zid – na primer zaradi krize – in je podjetnik za posojilo zastavil tudi osebno premoženje ter na koncu ostal brez vsega. »V času debelih krav pogosto podjetniki ne razmišljajo o finančni neodvisnosti in ne varčujejo, čeprav bi z lahkoto del osebnega prihodka namenili za to,« pravi Vezovišek.
 

Najprej zaščita delovne sposobnosti

Slovenskim podjetnikom je velik izziv obvladovati že pričakovane dogodke, kot so gospodarski cikli, z recesijami vred, pa dodaja mag. Samo Lubej, vodja Prosperita Family Office, kjer družinskim podjetjem nudijo celovite premoženjske rešitve. »V svoji svetovalni praksi redno ugotavljamo tudi, da se podjetniki osredotočajo samo na posel, razvoj in investicije, ne vidijo pa nevarnosti, ki pretijo iz vseh strani.

Že sklepanje zavarovanj za poslovne nepremičnine, stroje in ključne kadre ni nekaj samoumevnega, a bi moralo biti. Podjetniki se tudi (pre)redko odločajo za zavarovanje odgovornosti. Sklepajo jo praviloma le za primere in toliko, kot to zahteva zakonodaja,« ugotavlja Lubej.

Težava je, pa dodaja Vezovišek, da podjetniki pogosto pozabljajo, da bi morali najprej zaščititi sebe, svojo delovno sposobnost. če jo izgubijo, jim je ne more nihče povrniti, pogosto pa od nje niso odvisni samo sami, ampak tudi njihova družina. Kaj če se poškodujejo, in ne bodo več mogli delati? Ali, kar se dogaja veliko bolj pogosto, kaj, če zbolijo? »Podjetniki pogosto nimajo sklenjenih pravih zavarovanj, če jih pa že imajo, se odločajo za premajhne zavarovalne vsote,« poudarja Vezovišek.
 

Izkušnje zavarovalnic

Da v mikro in malih podjetjih po-gosto ni resnega razmisleka o tveganjih, ki lahko ogrozijo poslovanje, pritrjujejo tudi v Zavarovalnici Triglav. Energijo in finančna sredstva usmerjajo v sprotno poslovanje ali v razvoj podjetniške ideje. »Toda še posebej samostojni podjetnik mora bolje zaščititi sebe, saj so njegovo poslovanje in družina odvisni predvem od njegovega zdravja in sposobnosti.«



Poskrbi naj za življenjsko, nezgodno in dodatno zdravstveno zavarovanje, svetujejo v Zavarovalnici Triglav, kjer prav tej skupini omogočajo posebno podjetniško paketno zavarovanje, v katero so združili vsa premoženjska zavarovanja, od požarnega, strojelomnega in obratovalnega zastoja zaradi požara, do zavarovanja splošne odgovornosti ter elektronske opreme in kibernetske zaščite, prav tako tudi avtomobilska zavarovanja. V komplet, ki z dodajanjem kritij omogoča večji popust, so vključena tudi pokojninska, življenjska, nezgodna in zdravstvena zavarovanja.

Pri srednjih in velikih podjetjih je sklepanje zavarovanj običajno del širše strategije upravljanja s tveganji, še ugotavljajo v Triglavu, se pa zavedanje o nevarnostih in tveganjih med podjetniki precej razlikuje. »Kot opažamo, se podjetja zavedajo predvsem nevarnosti, ki lahko ogrozijo objekte, opremo in zaloge, manj pa možnosti neposredne škode, ki lahko vplivajo na delovni proces in povzročijo veliko finančno izgubo,« so pojasnili.

Strinjajo se, da zavarovalne vsote, za katere se odločajo zavarovalci, pogosto niso ustrezne in izpostavljajo premičnine, predvsem zavarovanje opreme in strojev. Zgodi se, da v primeru škodnega dogodka izplačilo ni dovolj za pokritje večine škode. »Velikokrat zavarujejo stroje, ki so dražji in novejši, a škoda se pogosteje pripreti na starejših in ob prijavi škode prepozno ugotavljajo, da niso vključeni v zavarovanje,« povedo v Zavarovalnici Triglav.