Podjetje mora sprejemati z informacijami podprte odločitve

Čeprav so zdaj zaostrene predvsem geopolitične razmere, kar običajno vpliva tudi na pogoje za gospodarjenje, pa se zdi, da bo po lanskem uspešnem poslovanju podjetij pozitivno tudi letošnje. Kako naj podjetja ravnajo, da se v (pre)optimističnem okolju izognejo tveganim odločitvam, ki jih lahko v prihodnosti tepejo?

»Pri večjih podjetjih je za dolgoročen obstoj zelo pomembno, da ima podjetje vzpostavljeno ustrezno korporativno upravljanje z ustreznimi mehanizmi notranjih kontrol, kar zagotavlja učinkovito poslovanje,« je odgovoril Tomaž Klemenc, direktor Ajpesa.

»Prav tako so pomembni stalno izobraževanje in usposabljanje, spodbujanje pozitivne klime in ničelna toleranca do neetičnih ravnanj. Pomembni sta tudi tekoče spremljanje poslovanja poslovnih partnerjev in sprejemanje z informacijami podprtih odločitev.«

Kljub še vedno (in pravzaprav čedalje bolj) zaostrenim geopolitičnim varnostnim razmeram se zdi, da so podjetja kar pozitivno razpoložena glede sedanjih možnosti za poslovanje in obetov za naprej. Kako lahko to pojasnimo?

Po podatkih Statističnega urada je vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji v juniju 2024 znašala minus dve odstotni točki, kar je malo pod dolgoročnim povprečjem. Na letni ravni (glede na junij 2023) se je klima izboljšala, in sicer predvsem zaradi izboljšanja kazalnikov zaupanja, najbolj kazalnikov zaupanja med potrošniki (+2,1 odstotne točke) in v predelovalni dejavnosti (0,9 odstotne točke). Negativen je bil le vpliv kazalnika zaupanja v gradbeništvu (0,5 odstotne točke).

Umar tudi za leto 2024 napoveduje pozitivno gospodarsko rast. V spomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2024 gospodarsko rast utemeljuje z okrevanjem izvoza blaga in storitev (okrevanje turizma) po padcu v letu 2023, povečanjem dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, rastjo investicij (predvsem države) zaradi obnove po poplavah in rasti zasebne potrošnje ob krepitvi realnih dohodkov in zaposlenosti. Vse to so razlogi, ki se odražajo tudi v pozitivnem razpoloženju podjetij.

Nekaterim panogam se v globalnem merilu obeta še posebej dinamična rast, na primer razvoju visokih tehnologij in umetne inteligence, farmacevtski industriji in tudi obrambni dejavnosti. Kako se slovenska podjetja odzivajo na te trende in kako se vključujejo v poslovanje teh panog?

Pri razvoju visokih tehnologij in umetne inteligence Evropa razvojno zaostaja za Ameriko in Azijo. Farmacevtska industrija ima pozitivne obete, in sicer zaradi staranja prebivalstva, podaljševanja življenjske dobe in s tem povezanega življenjskega sloga. Obrambna industrija je v specifični situaciji, in sicer zaradi vojne v Ukrajini in zaostrene geopolitične situacije doživlja razcvet. Številni evropski politiki so v zadnjem letu izpostavili potrebo po dodatnem oboroževanju in krepitvi obrambnih proračunov, zato lahko v prihodnjem srednjeročnem obdobju pričakujemo večje investicije v oboroževanje. Kako bodo slovenska podjetja sodelovala v novih trendih, je težko predvideti.

Spet druge dejavnosti se zaradi sprememb v trendih globalizacije in zaradi zahtev zelenega prehoda soočajo z višjimi stroški in/ali nujnostjo prilagoditve svojih proizvodnih programov (na primer avtomobilska industrija ter energetsko intenzivne dejavnosti). Kako se s temi izzivi spoprijemajo slovenska podjetja iz teh dejavnosti?

Zeleni prehod bo na številnih področjih zahteval višje stroške prehoda in visoke investicije, predstavlja pa tudi priložnost za ponudbo novih proizvodov in storitev. Omenili ste avtomobilsko industrijo, ki je pomemben kupec slovenskih dobaviteljev. Pospešeni prehod na električna vozila, ki ga je energetska kriza sicer nekoliko upočasnila, zahteva prilagoditev slovenskih dobaviteljev in nove investicije v proizvode, ki bodo predstavljali sestavne dele električnih vozil. Vse to zahteva dodatne razvojne kapacitete in investicije. Pojavlja pa se močna konkurenca iz Azije, ki bo pomembno zaznamovala razvoj v Evropi.

Slovenska podjetja – dobavitelji avtomobilski industriji – so se povezala v grozd in s projektom misija GREMO (Green mobility) vzpostavila zavezo k zeleni digitalni preobrazbi do leta 2030, projekt pa bo podprla tudi država.

Ob ugodnih trendih poslovanja so se v povprečju znižala kreditna tveganja v podjetjih, izboljšale pa so se tudi njihove bonitetne ocene. Kaj konkretno to pomeni in kako se odraža v poslovnih odločitvah, ki jih sprejemajo podjetja?

Kreditno tveganje odraža sposobnost podjetja za poravnavanje njegovih obveznosti. Ocena kreditnega tveganja temelji na finančnih izkazih podjetja. Dobri rezultati slovenskega gospodarstva v letu 2023 z vidika dobičkonosnosti, nizka zadolženost in dobra likvidnost pomenijo, da smo z vidika kreditnega tveganja v stabilnem okolju in da so trendi ugodni. Kljub temu se tudi v takšnem okolju pojavljajo insolvenčni dogodki, zato je spremljanje kreditnega tveganja poslovnih partnerjev vedno aktualno.

Koliko se podjetja zavedajo pomena informacij o svojih poslovnih partnerjih, predvsem novih? Kako se to odraža pri povpraševanju po bonitetnih ocenah podjetij, ki jih pripravlja Ajpes?

Kreditno tveganje pride še posebej do izraza v obdobju ohlajanja gospodarske aktivnosti, ki se takrat pomembno poveča in se odrazi v plačilni nesposobnosti in v večji pojavnosti insolventnih dogodkov. Insolventnosti posameznih podjetji pa se zaradi različnih razlogov in okoliščin zgodijo tudi v dobrih gospodarskih razmerah. Zato je pomembno, da podjetja preverjajo poslovanje svojih poslovnih partnerjev in njihovo boniteto ter ugotovitve ustrezno vključijo v proces sprejemanja odločitev, na primer s prilagoditvijo limitov za poslovanje, opredelitvijo zahtev za avanse in podobno.

Katere dejavnike vključite v izdelavo bonitetne ocene podjetja in na kakšen način?

Bonitetna ocena podjetja je pripisana na podlagi analize širokega nabora razpoložljivih podatkov, v ozadju ocene pa je izračunana verjetnost, da bo pri konkretnem podjetju nastopil dogodek neplačila. Osnovo za določitev bonitetne ocene torej predstavljajo računovodski izkazi in druge informacije o poslovanju podjetja. Vse, kar vpliva na poslovanje in se odraža v dobičkonosnosti in ustvarjenem denarnem toku, likvidnosti, zadolženosti, učinkovitosti upravljanja obratnega kapitala, produktivnosti in tako dalje, se odrazi tudi v pripisani bonitetni oceni. Pri pripisu bonitetne ocene upoštevamo tudi druge mehke dejavnike o poslovanju podjetja in tveganje dejavnosti, v kateri podjetje posluje.

Poslovanje podjetja med letom dnevno spremljamo in tekoče ažuriramo njegovo bonitetno oceno z upoštevanjem insolvenčnih dogodkov, podatkov in informacij iz revidiranih poročil in revizorjevih mnenj, podatkov o plačilni sposobnosti oziroma blokadah transakcijskih računov za podjetje in pri podrejenih družbah, podatkov o uvrščenosti na seznam davčnih dolžnikov in drugih uradnih informacij o poslovanju podjetja.