Po kaosu na začetku leta spet rekord pri pretovoru zabojnikov

Poslovanje Luke Koper se je kljub neobetavnim napovedim z začetka leta po devetih mesecih ustalilo. Čeprav scenariji niso bili najboljši, je ustvarila več prometa in tudi več dobička, so ugotovili nadzorniki Luke Koper. Kontejnerjev je bilo prve mesece za približno deset in več odstotkov manj, ladje so zamujale, bilo je celo nekaj odpovedi. Zdaj pa rezultati kažejo, da so že v devetih mesecih pretovorili tri odstotke več zabojnikov (835.500 enot) in da so boljše rezultate zaznali šele oktobra in novembra. Prihodnje leto načrtujejo šestodstotno rast prihodkov.

Preobrat na pomorskem trgu in luški dosežek je Nevenka Kržan, predsednica uprave, takole komentirala: »Dokazali smo, da smo prilagodljiv pristaniški sistem in da se hitro odzovemo na različne tržne in operativne scenarije. Kljub zahtevnim okoliščinam smo ohranili vse tri direktne kontejnerske linije na Daljni vzhod in izkoristili nove poslovne priložnosti. K stabilnemu pretovoru kontejnerjev so pripomogli tudi novi posli, povezani z načrtovanimi gradnjami in opremljanjem novih tovarn na naših zalednih trgih.«

Največji svetovni ladjarji so vzpostavljene linije med severnim Jadranom in Daljnim vzhodom ohranili preprosto tako, da so se na rdečemorsko krizo odzvali z zaposlitvijo večjega števila ladij, s tem pa so učinkovito nadomestili 14-dnevni daljši čas plovbe okoli Afrike do Sredozemlja.

S prodajo svojih storitev so v devetih mesecih v koprskem pristanišču ustvarili 243 milijonov evrov, to je štiri odstotke več kot v primerljivem obdobju lani. Za toliko je po tretjem četrtletju tudi več čistega dobička – 49,3 milijona evrov. Do konca leta bo skupina po načrtih ustvarila 318 milijonov evrov prihodkov. Bo pa ob koncu leta 50 milijonov evrov čistega dobička, kar naj bi bilo 11 odstotkov manj na letni ravni.

Normalizacija po pomorskem kaosu z začetka leta

Razmere so se po kaosu zaradi krize na Bližnjem vzhodu ustalile. Luka je, denimo, že 19. novembra pretovorila milijon kontejnerjev, kar je absolutni rekord pristanišča. Tako zgodaj še niso presegli tega poslovno pomembnega mejnika (lani so ga 4. decembra). Potem ko so prve mesece zaznali skoraj desetodstotni upad pretovora zabojnikov, so oktobra dosegli absolutni mesečni rekord pri kontejnerjih (v enem mesecu 106.698 zabojnikov), istega meseca so dosegli tudi mesečni rekord na avtomobilskem terminalu s pretovorom 90.548 avtomobilov.

Luka Koper stavi na kontejnerje. Foto Jože Suhadolnik

Če so letos milijon zabojnikov presegli že 19. novembra, je jasno, da jih bodo do konca leta presegli tudi 1,1 milijona in uresničili pričakovanja o štiriodstotni rasti kontejnerskega prometa v letu. Pretovor avtomobilov je sicer za osem odstotkov nižji v devetih mesecih (640.000 avtov), do konca leta jih bo 860.000 ali šest odstotkov manj kot lani. A treba je upoštevati, da je bila lanska rast pretovora avtomobilov kar 22-odstotna in da se letos pozna avtomobilska kriza, ki je delno tudi posledica visoke prodaje v letu prej. Višji je bil tudi pretovor generalnih tovorov in za sedem odstotkov tudi tekočih tovorov. Manj pa je bilo premoga.

Poslovna pričakovanja za prihodnje leto so bolj optimistična od tistih pred enim letom, zato prihodnje leto pričakujejo šestodstotno rast prihodkov od prodaje, ki naj bi znašala 338 milijonov evrov. V načrt so zapisali tudi triodstotno rast pretovora in tega naj bi bilo 23 milijonov ton v primerjavi z letošnjimi 22,5 milijona ton.

Makro5 sprožil revizijo
pri največji luški naložbi

Rekord pri kontejnerjih dokazuje, da slovensko pristanišče ohranja primat na Jadranu. Prvi kontejner so v Luki pretovorili pred več kot 40 leti, takrat so imeli na voljo le 150 metrov operativne obale za pretovor zabojnikov, danes imajo 700 metrov take obale in lahko pretovorijo 1,2 milijona zabojnikov. Na voljo imajo 18 hektarov za skladiščenje zabojnikov, zdaj pa imajo vse pripravljeno, da k tem dodajo še skoraj sedem hektarov skladiščnih površin in še 340 metrov obale za privez še najmanj ene kontejnerske matice na severni polovici prvega pomola.

Z začetkom del pa se zapleta. Luka Koper je pred meseci objavila javno naročilo in upala, da bodo dela lahko začeli na začetku leta 2025. Na državnem portalu javnih naročil je objava, da so 5. novembra odprli ponudbe in ugotovili, da je na razpis prispela samo ena ponudba, ki jo je poslal vodilni partner Kolektor Koling inženiring. Po neuradnih informacijah bodo z njim sodelovali še Gradtech iz Cerknice, Adriaing Koper, Kolektor CPG, CGP Novo mesto in Grafist.

Glede na samo eno ponudbo bi v Luki Koper lahko že sprejeli odločitev, vendar je državna revizijska komisija 15. novembra prejela zahtevo za revizijo, ki jo je oddalo podjetje Makro 5 Gradnje. Do odločitve državne revizijske komisije Luka Koper ne more sklepati pogodbe z izvajalci. Kolektor Koling je ponudil, da podaljšanje in povečanje pomola ter poglobitev morja s partnerji opravijo za 153 milijonov evrov (brez DDV), skupaj z DDV pa bo investicija vredna 186 milijonov evrov. Luki se s podaljšanjem mudi. Po dograditvi drugega tira bodo zmogljivosti premajhne. Dodatna širitev pomola bo omogočala letni pretovor 1,8 milijona zabojnikov. Za vsa dela na kontejnerskem terminalu bodo potrebovali tri leta, predvidoma do konca leta 2027. Za vse naložbe na prvem pomolu bodo namenili 400 milijonov evrov.