Neomejen dostop | že od 9,99€
Za razvoj infrastrukture in povečanje zmogljivosti namerava Luka Koper do leta 2028 investirati 785 milijonov evrov. To namreč predvideva lansko leto sprejeti strateški poslovni načrt.
Ena ključnih konkurenčnih prednosti Luke Koper, ki si ja zadala za cilj, da bo postala prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti, je model večnamenskega pristanišča. »Zagotavljali bomo zanesljive, visoko kakovostne pristaniške storitve, skladne s smernicami trajnostnega razvoja. Razvoj pristanišča pa bo temeljil na štirih ključnih izhodiščih. Ta predvidevajo povečanje infrastrukturnih zmogljivosti, pospešeno uvajanje koncepta pametnega pristanišča, zagotovitev ustrezne kadrovske strukture ter skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo,« pojasnjuje Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper.
Še letos se bodo začeli postopki za gradnjo največjega in najpomembnejšega projekta Luke Koper, in sicer podaljšanje severnega dela prvega pomola. Tako bodo zgradili 326 metrov kontejnerske obale, novo privezno mesto, s čimer bodo omogočili privez kontejnerske ladje tudi na severnem delu pomola I, ter dodatne skladiščne površine.
»Gradbeno in finančno zahteven projekt bo prinesel približno 72.000 kvadratnih metrov novih površin. Gre za eno ključnih naložb, s katero bomo kapacitete kontejnerskega terminala povečali na 1,75 milijona kontejnerskih enot na leto. Novo obalo bomo opremili z dodatnimi obalnimi dvigali post-panamax, s katerimi bomo lahko tudi na severnem delu terminala izvajali manipulacije na kontejnerskih ladjah. Vsa mostna dvigala na novih skladiščnih površinah bodo elektrificirana, s čimer bomo zagotovili minimalne izpuste pri pretovoru in znižali raven hrupa proti mestu.« še navaja predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan.
Za potrebe terminala za avtomobile bodo v letošnjem letu izvedli tudi naložbo za zagotovitev dodatnih skladiščnih kapacitet. V Luki so namreč že lansko poletje predali namenu nove površine s kapaciteto 3500 vozil, letos pa bodo dodatne skladiščne zmogljivosti začeli urejati na sosednjih zemljiščih (kaseta 6A), v naslednjih letih pa še na kaseti 7A.
Tako so letos že začeli pripravljati nekaj najpomembnejših investicij, s katerimi bodo povečali skladiščne in manipulativne zmogljivosti pristanišča in se pripravili na povečani pretovor v naslednjih letih.
V koprskem pristanišču bodo poleti začeli še gradnjo avtomatiziranega skladišča za jeklene proizvode v velikosti približno 14.000 kvadratnih metrov, ki bo omogočalo smotrnejšo rabo prostora in hitrejše rokovanje s tovorom. Obenem bodo tako zagotovili tudi višjo produktivnost, hitrejši obrat blaga in bolj varen delovni proces.
»Skladišče, ki naj bi ga gradili dobro leto dni, predvidoma do jeseni 2025, je zasnovano kot energetsko varčno. Na streho bomo namestili sončno elektrarno s skoraj tri MW moči, v notranjosti pa energetsko varčen in daljinsko voden sistem razsvetljave s svetili LED. Dosedanje manipulacije z viličarji bodo zamenjala elektrificirana mostna dvigala, ki imajo vgrajen sistem rekuperacije električne energije, tako da pri spustu bremena proizvajajo električno energijo in jo vračajo v omrežje. Z uporabo tega sistema bomo zagotovili približno deset do 15 odstotkov električne energije, ki jo dvigala potrebujejo za delovanje.«
V koprskem pristanišču z novimi objekti dobivajo tudi nove površine za gradnjo fotonapetostnih elektrarn, s katerimi bodo, kot poudarjajo, pomembno povečali delež energetske samooskrbe. Trenutno so v zaključni izvedbeni fazi naložbe v fotonapetostne elektrarne na strehah skladišč 16 in 19 ter 50 in 51, ki bodo še letos priključene v omrežje.
»S skupno močjo kar 4,2 MW lahko elektrarne uvrstimo na prvo mesto po proizvedeni moči v regiji in med večje v Sloveniji. Skupna površina nameščenih panelov bo znašala 20.000 kvadratnih metrov, kar je enako velikosti 2,6 nogometnih igrišč. Iz sončne svetlobe bomo predvidoma proizvedli 4383 MWh čiste energije na leto, kar bo na podlagi izračunov zadostovalo za približno 15 odstotkov samooskrbe glede na trenutno porabo električne energije. Na ta način bomo na letni ravni dosegli 1569 ton manj izpustov CO2, toliko CO2 bi na leto iz ozračja vsrkalo 71.318 dreves.« še pravi predsednica uprave.
In že naslednje leto bodo dodatno fotonapetostno elektrarno namestili na streho upravne stavbe kontejnerskega terminala, kasneje pa še na več skladiščih za generalne tovore. V Luki Koper so za naložbo na kontejnerskem terminalu v okviru projekta RENEWPORT (program Interreg MED) dobili odobrenih 100.000 evrov sofinanciranja.
»Do leta 2030 načrtujemo z vsemi naložbami v sončne elektrarne doseči skupno deset MW moči, kar bo zadostovalo za skoraj četrtino celotne oskrbe z električno energijo takratne ocenjene porabe,« so na načrte ponosni v Luki Koper.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji