Plačilna disciplina se slabša

Bonitetne agencije zaznavajo, da dragi energenti, vojna v Ukrajini in inflacija spodjedajo temelje podjetij. Kako je s plačilno disciplino?

Tanja Kern, vodja prodaje, Coface Slovenija storitve:

Kako je letos s plačilno disciplino? Če se je poslabšala, kateri so razlogi?

Plačilna disciplina se poslabšuje. Podjetja nam poročajo, da so finančne težave povezane z naraščajočimi stroški blaga, vhodnih surovin in proizvodnih stroškov, s težavami v dobavni verigi, velikim konkurenčnim pritiskom ali manjšim povpraševanjem. Naraščajoče obrestne mere in višje cene energentov pa lahko situacijo v prihodnjih mesecih še poslabšajo.

Tanja Kern, Coface Foto Coface

Kako nastane bonitetna ocena podjetja?

Bonitetna ocena (DRA – Debtor Risk Assessment) je pripravljena na podlagi metodologije Coface in upošteva vse razpoložljive podatke. Upoštevamo statične podatke, katere pridobimo iz finančnih izkazov, ter dinamične podatke, katere pridobimo iz zavarovalniškega dela skupine Coface. Drugi del tako zajema podatke o plačilnih navadah, blokadah, izterjavah, morebitnih tožbah in drugih pomembnih dogodkih, katere zaznajo in pridobijo analitiki skupine Coface. Naša bonitetna ocena tako lahko zazna pozitivne in negativne trende, še preden se jih lahko zazna v javno dostopnih finančnih podatkih in se lahko spremeni ob vsakem vplivnem dogodku, tako pozitivnem kot negativnem.

Kateri podatki so pomembni?

Kot omenjeno, so pomembni tako finančni podatki kot tako imenovani mehki podatki, pridobljeni v procesu analiziranja in spremljanja stranke. Glede na vlogo zavarovalnice Coface v svetovnem merilu, imamo dostop do številnih informacij, ki so del bonitetne ocene. To so finančni podatki, analize bilance, makroekonomski vpogledi, plačilne izkušnje. Pretekla gibanja ter razširjeni podatki v obliki razgovorov s podjetji, mnenj analitikov, odločitev glede prevzema zavarovanja, odškodninski zahtevki na podlagi zavarovanja terjatev, analiza organizacijske strukture podjetij.

Kako so na bonitetne ocene vplivale negotove razmere v okolju?

Preoblikovanje sveta se pospešuje in krize, ki jo zaznamo na večjih področjih, še ni konec. Vse te spremembe seveda vplivajo tudi na boniteto podjetij in bodo še imele vpliv. Je pa odvisno od sektorja, v katerem se podjetja nahajajo, nekateri so lahko bolj optimistični, drugi malo manj. Vseh vplivov seveda ne moremo napovedati in preprečiti, lahko pa podjetja omejijo svoja tveganja z bolj analitičnim pristopom in ocenjevanjem svojih poslovnih partnerjev, predvsem dobaviteljev, kar se je v zadnjem času izkazalo za zelo pomembno. Tu lahko pomaga Coface, ki nudi univerzalno oceno tveganja poslovanja za 195 držav, ki podjetjem omogoča bolj strukturirane odločitve.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Srečko Devjak, starejši svetovalec, Dun & Bradstreet:

Kako je letos s plačilno disciplino? Če se je poslabšala, kateri so razlogi?

Dogodki, ki so v zadnjih letih pretresli svetovno gospodarstvo, so povzročili spremembe tudi pri plačilni disciplini. Pri družbi Dun & Bradstreet smo analizirali plačila v zadnji četrtini lanskega leta in naredili primerjavo z istim obdobjem leto prej ter v 2019.

V Južni Evropi, kamor spada tudi Slovenija, po naši analizi mikro in mala podjetja kažejo najboljše plačilno vedenje, z večanjem velikosti pa padajo odstotki točnih plačnikov, ki dosegajo najnižje vrednosti v velikih podjetjih. Med južnoevropskimi trgi je Madžarska najboljši plačnik z največjo koncentracijo pravočasnih plačil (70,8 odstotka) in najnižjim odstotkom zamud pri plačilih (0,2 odstotka). Sledijo ji Slovenija (53,9 odstotka plačil »do datuma zapadlosti«), Španija (46,5 odstotka) in Turčija (45,5 odstotka).

Kako nastane bonitetna ocena podjetja?

Bonitetna ocena – Failure Score, ki je hkrati tudi osnova, za izračun bonitetne odličnosti podjetja, napoveduje verjetnost negativnega dogodka (stečaj, izbris, blokada TRR) v naslednjih 12 mesecih. Temelji na več različnih spremenljivkah, ki, statistično gledano, vplivajo na negativne dogodke. Poslovni subjekt lahko doseže maksimalno sto točk, od števila doseženih točk pa je odvisno, v kateri razred bonitetne odličnosti sodi − A, AA ali najvišjo oceno AAA. Podjetja z bonitetno odličnostjo so zaupanja vreden in zanesljiv partner, saj izpolnjujejo kriterije za doseganje manjše verjetnosti, da jih bo v prihodnjih dvanajstih mesecih doletel kateri od negativnih dogodkov. Bonitetna ocena je razvita z mednarodnimi standardi razvoja prediktivnih modelov in na letni ravni validirana.

Kateri podatki so pomembni?

Failure Score, na katerem temelji bonitetna ocena odličnosti, upošteva tudi naslednje sklope podatkov: demografski podatki: profilni podatki, kot so starost, tip, dejavnost in število zaposlenih subjekta ter tožbe; finančni podatki: podatki iz bilance stanja, izkaza uspeha in izbranih kazalnikov; plačilne navade: časovno utežena plačilna disciplina, deleži predplačil in deleži daljših plačilnih zamud glede na podatke, ki jih posredujejo partnerji podjetja Dun & Bradstreet; blokade: podatki o blokadah v zadnjih 365 dneh; matično podjetje: informacija, ali je matična družba subjekta insolventna ali blokirana. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da imajo subjekti z višjo oceno Failure Score manjšo verjetnost, da bodo v naslednjih 12 mesecih doživeli stečaj, izbris ali daljšo blokado transakcijskih računov. Izračun ocene Failure Score se dogaja dnevno, saj so v izračun zajeti tudi dogodki, ki se spreminjajo dnevno. Analizo bonitetnih ocen vseh registriranih poslovnih subjektov v Sloveniji izdelamo enkrat na leto.

FOTO: Leon Vidic/delo

Mojca Kunšek, direktorica, Ajpes:

Kako je letos s plačilno disciplino? Če se je poslabšala, kateri so razlogi?

Podatki Ajpesa kažejo, da je stanje stabilno. V letošnjem prvem polletju je število začetih stečajnih postopkov (475) nižje kot v istem lanskem (500) ali predlanskem obdobju (530). Enako velja tudi za dolžnike, ki so imeli več kot pet dni v mesecu neprekinjeno blokirane transakcijske račune. Po podatkih za junij 2023 je bilo v blokadi 2654 pravnih oseb, junija lani pa 2692. Njihove neporavnane obveznosti so v juniju 2023 znašale povprečno dnevno 127,7 milijona evrov, kar je štiri odstotke manj kot junija lani. Največ pravnih oseb, ki izkazujejo tudi najvišji skupni znesek neporavnanih obveznosti, je na področju gradbeništva.

Kako nastane bonitetna ocena podjetja?

V Ajpesu določamo bonitetne ocene slovenskim podjetjem po lastni metodologiji s.bon ajpes. Bonitetno oceno določimo na podlagi izračunane verjetnosti, da bo pri konkretnem podjetju nastopilo neplačilo oziroma insolvenčni dogodek. Osnovo za določitev bonitetne ocene s.bon ajpes predstavljajo računovodski izkazi in druge informacije o poslovanju podjetja, metodologija ocenjevanja pa je takšna, da zagotavlja objektivnost in zanesljivost. Vse, kar vpliva na poslovanje in se izraža v kazalnikih dobičkonosnosti, likvidnosti, zadolženosti, učinkovitosti upravljanja obratnega kapitala, produktivnosti, se kaže tudi v bonitetni oceni. Pri pripisu bonitetne ocene upoštevamo tudi druge mehke dejavnike o poslovanju podjetja in tveganje dejavnosti, v kateri podjetje posluje.

Kateri podatki so pomembni?

V Ajpesu vsako leto, praviloma v mesecu maju, pripišemo nove bonitetne ocene na podlagi predloženih letnih poročil in drugih uradnih podatkov. Po inicialni določitvi bonitetne ocene v Ajpesu dnevno, z ustrezno informacijsko podporo, spremljamo različne dogodke, ki nakazujejo na to, da se v podjetju pojavljajo težave. Pri tem vsakodnevno upoštevamo podatke o insolvenčnih dogodkih, podatke in informacije iz revidiranih poročil in revizorjevih mnenj, podatke o plačilni sposobnosti oziroma blokadah transakcijskih računov za podjetje in pri podrejenih družbah, podatke o uvrščenosti na seznam davčnih dolžnikov in druge uradne informacije o poslovanju podjetja.

Poleg bonitetne ocene so za podjetja vedno zanimivi tudi podatki o lastniških povezavah, o kratkoročni plačilni sposobnosti (morebitne blokade transakcijskih računov ali uvrstitev na seznam davčnih neplačnikov), o morebitni (pre)zadolženosti (primerjava med ocenjeno maksimalno vzdržno zadolženostjo in dejansko zadolženostjo) in o ustvarjenih prejemkih na transakcijske račune v Sloveniji v tekočem letu. Vsekakor bo v bodoče treba v postopke bonitetnega ocenjevanja vpeljati tudi komponento trajnostnega poslovanja podjetja.

Kako so na bonitetne ocene vplivale negotove razmere v okolju?

Slovenska podjetja so kljub zaostrenim razmeram v letu 2022 ustvarila 6,09 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je 7,2 odstotka več kot v letu 2021. Ob 23,7 odstotka rasti čistih prihodkov od prodaje sta dobičkonosnost iz poslovanja in dodana vrednost realno stagnirali, in sicer predvsem zaradi rasti stroškov, med njimi najbolj blaga, materiala in storitev, v tem okviru pa energentov. Kot posledica vojne v Ukrajini so se stroški energije povečali za kar 60,6 odstotka oziroma absolutno za 1,42 milijarde evrov.

Delež stroškov energije v čistih prihodkih od prodaje se je povečal z 2,1 na 2,7 odstotka in pomembno prispeval k znižanju marže EBIT. Marža EBIT se je glede na leto 2021 znižala za več kot 0,8 odstotne točke in je znašala 4,7 odstotka. Rast stroškov dela je zaostajala. Podjetja so realizirala ugoden rezultat iz financiranja, tako da so v letu 2022 ustvarila 6,09 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je 7,2 odstotka več kot v letu 2021. Ob upoštevanju inflacije to pomeni realno znižanje za odstotek.