Obdavčitev plač, malice in prevoza še vedno buri duhove

Na nedavni Davčno-finančni konferenci v Portorožu so se znova odprle razprave o davčnih obremenitvah dela in njihovem vplivu na slovensko konkurenčnost. Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da Slovenija po izračunih OECD ni med državami z najvišjimi obremenitvami plač, saj te ne vključujejo neobdavčenih prejemkov, kot sta prevoz in malica. A z opozorili, da bi bila Slovenija brez teh prilagoditev šele na 15. mestu, ne utiša kritik, ki opozarjajo na visoke davčne pritiske na zaposlene in delodajalce.

Sonja Šmuc, nekdanja direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, zdaj pa direktorica strateških projektov pri Dewesoftu, je poudarila, da takšne razlage ne morejo odtehtati realnosti, s katero se soočajo zaposleni in podjetja. »Ravno te dni sem prejela vprašanje tujega programerja, ki se je lani zaposlil v openDAQu, hčerinskem podjetju Dewesofta. Spraševal me je: 'Je res možno, da je variabilna nagrada obdavčena 49-odstotno?' Ob redni plači je prejel še četrtletni variabilni del, a višina davka ga je šokirala. Mislil je, da smo se zmotili pri obračunu plače,« nam je dejala Šmučeva.

Država bi obdavčila še malice in prevoz

Težava je ta, da slovenska zakonodaja precej strožje določa obveznost plačil in povračil stroškov, povezanih z delom, kot je to v drugih razvitih državah. Hkrati je bistveno strožji nadzor izplačil teh stroškov in večja je tudi administrativna obveznost delodajalcev poročanja o teh stroških. Večina razvitih držav stroške zaposlenih, povezane z delom, dovoljuje, pogosto so del stroškov poslovanja podjetij in sploh niso zajeti kot dohodek posameznikov ali pa so posebej opredeljene olajšave.

Pri tem je Sonja Šmuc dodala, da je Slovenija ena redkih držav, kjer visokim davkom in prispevkom na plače ni postavljena zgornja meja. »To nas dela čedalje bolj nezanimive, obrobne in zastarele. Države okoli nas vedo, da je najboljša garancija za njihov razvoj, da so privlačne za zaposlitev domačim in tujim kadrom, zato znižujejo njihovo davčno breme. V Sloveniji pa se obnašamo, kot da to za nas ne velja, in obremenitve celo dvigujemo. Slovenija je res lepa država, monopola nad naravnimi lepotami pa vendarle nimamo. Zato bi morali delovati mnogo bolj pametno.«

Pritiski na zaposlene in podjetja so očitni tudi na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, kjer Slovenija vztrajno pada. Visoke davčne obremenitve plač odvračajo tuje investitorje, hkrati pa domačim delodajalcem otežujejo privabljanje in zadrževanje vrhunskih kadrov. Šmučeva je opozorila, da je finančno izčrpavanje najpotrebnejših kadrov zelo nevarno početje: »Ljudje lažje kot kadarkoli prej izbirajo, kje bodo živeli in plačevali davke. Če bo Slovenija to igro izgubila, se bomo težko pobrali.«

Na drugi strani vlada sicer poudarja pomen vlaganja v raziskave in razvoj, kar je res ključno za prihodnost, vendar, kot pravi Šmučeva, na tej poti pozablja na posameznika. »Sredstva za razvoj se bodo bolj multiplicirala, če je v enačbo vključena tudi motivacija, da se posameznikom izplača, da se 'raztrgajo' pri ustvarjanju nove vrednosti. Zdaj dobijo nasprotno sporočilo: bolj delodajalci kadre plačamo, relativno manjši delež v neto znesku pripada njim. Že dve leti čakamo tudi na presojo ustavnega sodišča, ali je pošteno in ustavno sprejemljivo, da od posameznikovega dela več prejmejo državne blagajne kot pa on sam.«

Zaradi teh razmer Slovenija ne izkorišča svojega potenciala. Medtem ko so nekatere ugodnosti, kot sta prevoz in malica, zakonsko neobdavčene, je vprašanje, kako se te primerjajo z ureditvami v drugih državah, odprto za interpretacije.

Sonja Šmuc, direktorica strateških projektov pri Dewesoftu. FOTO: Osebni arhiv

Večina držav stroškov, povezanih z delom, ne vključuje v izračun plače, temveč jih obravnava kot stroške poslovanja podjetja, smo že poročali v Delu. To pomeni, da teh stroškov ne obravnavajo kot obdavčljive prihodke zaposlenih. Posamezni primeri pa so posebej urejeni. Avstrija je na primer uveljavila sistem Pendlerpauschal, kjer lahko podjetje zaposlenim povrne stroške prevoza na delo v pavšalnem znesku. Ta znesek je odvisen od oddaljenosti med domom in delovnim mestom, kar omogoča pokritje stroškov brez tveganja za davčne utaje. Podoben sistem za pokrivanje stroškov, povezanih z delom, pozna tudi Nemčija. V nekaterih državah so taka izplačila obvezna, vendar to praviloma ni določeno z zakoni, temveč s panožnimi kolektivnimi pogodbami.

Pomembno je poudariti, da malica in prevoz nista edina stroška, povezana z delom. Sem sodijo tudi drugi izdatki, kot so uporaba službenih telefonov, pisarniški material, delovna oblačila, zdravniški pregledi, izobraževanja, specializacije in certifikati. Ti stroški so v večini držav urejeni predvsem prek kolektivnih pogodb, saj so specifični za posamezna delovna mesta. Zaradi teh razlik enotnega pregleda takšne ureditve med državami ni.

Je pa Slovenija med državami, ki zelo strogo nadzorujejo izplačila stroškov, povezanih z delom. O stroških prehrane morajo delodajalci poročati že na obrazcu za izplačilo plač. Na posebnem obrazcu pa morajo delodajalci mesečno poročati o še več kot 20 vrstah stroškov, povezanih z delom. Med njimi so stroški prevoza na delo, stroški, povezani z napotitvijo na službeno pot, dnevnice, kilometrine, stroški prenočitev na službenih poteh, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, odpravnine ob odpovedi ali upokojitvi, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Ti stroški so do določene višine izvzeti iz obdavčitve. Hkrati pa obstajajo tudi stroški, kot so službeni telefoni, delovne uniforme ali zdravniški pregledi, ki jih delodajalec knjiži med stroški poslovanja in o njih ni treba posebej poročati.

Ta razlika v obravnavi stroškov pogosto povzroča zaplete v Sloveniji, kjer so pravila bolj stroga in zahtevna, kar dodatno obremenjuje delodajalce. Druge države z bolj fleksibilno ureditvijo omogočajo lažje prilagajanje potrebam podjetij in zaposlenih.

Šmučeva je dejala, da so plačana malica in prevoz relikt preteklosti, a jih kot davčne olajšave poznajo tudi v drugih državah. »Ne vem, ali so to upoštevali pri izračunu ministrstva za finance. Zagotovo pa razpolagajo s podatkom, za koliko se bo mednarodni položaj Slovenije poslabšal s 1. julijem, ko se bo začel zaračunavati dodatek za dolgotrajno oskrbo v višini dveh odstotnih točk,« je opozorila.

Rešitev za Slovenijo je po njenih besedah celovita reforma davčnega sistema, ki bo zmanjšala obremenitve dela, izboljšala konkurenčnost in ustvarila okolje, v katerem se bo posameznikom in podjetjem izplačalo ustvarjati novo vrednost. Če tega ne storimo pravočasno, bomo izgubili več kot zgolj davčne prilive – izgubili bomo ljudi, ki so ključni za razvoj države, še meni sogovornica.