V Združenju papirne in papirnopredelovalne industrije na Gospodarski zbornici Slovenije so ocenili preteklo poslovno leto na ravni panoge. Ugotavljajo, da je bila papirna industrija lani povprečno uspešna. Ob tem poudarjajo, da je Slovenija lani dosegla visoko, petodstotno rast slovenskega bruto domačega proizvoda in tako močno prehitela Evropsko unijo, kjer so izmerili 2,4-odstotno rast.


Po podatkih Združenja papirne in papirnopredelovalne industrije, ki jih je zbrala direktorica Petra Prebil Bašin, so panogi lani poleg splošne konjunkture koristili trajnostni značaj izdelkov in surovin, krožno gospodarjenje te industrije ter stalno povečevanje snovne in energetske učinkovitosti: »V papirni industriji, še zlasti v proizvodnji papirne in kartonske embalaže, se konjunktura pozna v obsegu naročil. Lani je panoga proizvedla več embalaže iz papirja in kartona, pa tudi drugih izdelkov iz papirja in kartonov, papirnih vrečk, etiket, zvezkov in toaletnih izdelkov iz papirja.«

V panogi več zaposlenih

V papirni in papirnopredelovalni dejavnosti v Sloveniji je konec leta 2017 poslovalo 114 podjetij, tri manj kot leto prej. V njih je bilo glede na obračunane delovne ure povprečno 4294 zaposlenih, torej 284 več kot leta 2016, poročajo v združenju: »Povprečno število zaposlenih v papirnicah se je zmanjšalo za 34 zaposlenih in tako upadlo na 1947 zaposlenih, v predelavi pa se je število zaposlenih povečalo za 320 delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih v papirnicah si razložimo kot naravni odliv zaposlenih v upokojitev, ki kaže na pričakovano menjavo generacije. Zaradi drugačne organizacije in modernizacije proizvodnje se odlivi zaposlenih ne nadomeščajo v celoti.« V papirnopredelovalni dejavnosti je lani poslovalo osem velikih podjetij, sedem srednjih, 24 malih in 75 mikropodjetij.

Po podatkih za preteklo poslovno leto, o katerih združenje poroča tudi v najnovejši številki svoje revije Papir, so se prodajni prihodki papirne in papirnopredelovalne dejavnosti lani prvič v zgodovini dvignili nad 800 milijonov evrov (glej preglednico). V primerjavi z letom 2016 so bili višji za 5,8 odstotka: »Obseg proizvodnje izdelkov iz papirja in kartona je ostal na ravni iz leta 2016.« Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti se je znižala na 41.396 evrov, to pa je bilo 5,3 odstotka manj kot leto prej. Predvidevajo, da je bila vzrok za upad nižja dosežena dodana vrednost na zaposlenega v papirnopredelovalni dejavnosti.« Na ravni panoge se je ustvarjena dodana vrednost lani zvišala za 1,5 odstotka, na 177,6 milijona evrov.

Največ na tujih trgih

Prodaja papirnic, ki je lani dosegla 537,4 milijona evrov, je bila pet odstotkov višja kot leto prej. Prodaja papirnopredelovalnih podjetij je lani dosegla 283,1 milijona evrov – leto 2016 so presegli za 7,9 odstotka. Panoga ustvari levji delež prodaje na tujih trgih – lani je tam prodala za 604 milijone evrov izdelkov. Papirnice v povprečju 90,2 odstotka prihodkov ustvarijo v tujini, papirnopredelovalni del panoge v povprečju 39,4 odstotka.



Panoga je skoraj tretjino prodaje na tujih trgih ustvarila na območju Evropske unije, kjer doseže tudi največji delež prihodkov. Prihodki, ki jih na tujih trgih ustvarita papirna in papirnopredelovalna industrija, predstavljajo 2,9 odstotka izvoza vseh slovenskih predelovalnih dejavnosti. Med izvoznimi artikli, pri katerih so proizvajalci iz papirnopredelovalne skupine lani dosegli večji izvoz kot leto prej, so »drobni« izdelki: zvezki, vrečke in etikete, nekoliko pa se je zmanjšala prodaja papirne in kartonske embalaže na trge zunaj Slovenije. »Glede na konjunkturo slovenskih predelovalnih dejavnosti lahko sklepamo, da so domači proizvajalci embalaže več izdelkov prodali doma,« ugotavljajo v združenju.

Proizvodnja v tonah, torej njen fizični obseg, je bila lani na ravni panoge 2,4 odstotka višja kot leto prej. V združenju pojasnjujejo, da so papirnopredelovalna podjetja izdelala približno toliko kot leta 2016: »Prvič po mnogih letih pa je bilo lani izdelanega manj papirja in kartona.« Skupna proizvodnja kartona in papirja je lani dosegla 747.469 ton. O strukturi proizvedenega papirja v združenju ugotavljajo, da se tako v državah, ki so članice evropskega združenja papirničarjev Cepi, kot v Sloveniji povečuje delež papirja in kartona, ki je namenjen embalaži, zmanjšuje pa se delež grafičnih papirjev (glej graf).

Papirničarji so lani na ravni panoge poslovali z neto dobičkom, tako da je skupni rezultat pokazal 21,2 milijona evrov neto čistega dobička. Podrobnejši pogled pokaže, da je 97 od 114 podjetij poslovalo s čistim dobičkom, ki je znašal 31,8 milijona evrov, rezultat 16 podjetij pa je bil v rdečih številkah, saj so preteklo leto zaključila z 10,7 milijona evrov neto izgube. Šest papirnic je ustvarilo 10,2 milijona evrov neto čistega dobička: štiri od njih so poslovale z dobičkom in dve z izgubo. Papirnopredelovalna podjetja so na ravni skupine dosegla 11 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je bilo občutno manj kot leto prej – 14,5 odstotka. Od 108 predelovalnih podjetij jih je z izgubo poslovalo 14.

Celuloza z novimi rekordi

Po podatkih združenja se je poraba papirja v Evropski uniji (EU) leta 2017 v primerjavi z letom 2016 povečala za 1,1 odstotka. V EU se je lani povečala tudi predelava odpadnega papirja, tako da je dosegla 48,4 milijona ton, kar je 1,3 odstotka več kot leto prej. V Sloveniji pa je bilo lani predelanega 8,5 odstotka manj odpadnega papirja kot leto prej – 387.900 ton. Lani se je na trgu odpadnega papirja zgodil zanimiv preobrat, saj je Kitajska na hitro omejila uvoz nekaterih vrst odpadnega papirja – ukrep velja za papir najnižje kakovosti. V združenju papirne in papirnopredelovalne industrije ugotavljajo, da se na območju Evrope zato kopičijo večje količine odpadnih papirjev: »To na eni strani povečuje ponudbo in hkrati znižuje ceno. Na drugi strani večje količine odpadnega papirja nižje kakovosti škodljivo vplivajo na kakovost različnih sort odpadnega papirja v Evropi.«

Cene celuloze na svetovnem trgu so se lani poviševale, in kot ugotavljajo v združenju, se takšno gibanje nadaljuje. Temeljna surovina v proizvodnji papirja se draži s hitrim tempom in povzroča skrbi proizvajalcem. Surovina iz naravnih, lesnih vlaken postaja vse bolj zanimiva tudi za uporabnike zunaj papirništva: »Cene celuloze se še naprej povišujejo in dosegajo nove rekorde. Dobavitelji poročajo o velikem porastu povpraševanja po celulozi zunaj papirne industrije, kar lahko kaže na to, da se bo trend visokih cen nadaljeval.«

Celuloza je že lani presegla rekordno raven cen iz leta 2011. Podražil se je tudi lateks, ki ga proizvajalci dodajajo mešanici za papir. Počasi se draži tudi energija, za katero so papirnice lani plačale 1,9 odstotka več kot leto prej, predelovalna dejavnost pa za približno en odstotek.