Po direktivi o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki omogoča prost pretok pacientov med državami EU, gre na zdravljenje v tujino vsako leto le peščica slovenskih pacientov. Lani je bilo v javni zdravstveni mreži v Sloveniji 20,5 milijona obiskov, še 380.000 bolnikov je bilo hospitaliziranih. V tujini je v tem času poiskalo zdravniško pomoč v skladu z direktivo 2543 pacientov.

Kdaj se torej zdravimo v tujini? Podatki javne zdravstvene blagajne (ZZZS) zajemajo zgolj bolnike, ki jim je zdravljenje ali zdravniški pregled v tujini plačal ZZZS neposredno ali so uveljavljali račun svojega zdravljenja v tujini na ZZZS. Stroškov zdravljenja sicer ne uveljavljajo vsi, ki gredo k zdravniku v tujo državo. Pravico do zdravljenja v državah EU in v Švici imamo iz štirih naslovov.

Za skrajšanje čakalnih vrst potrebni trije kardinalni ukrepi

S slovensko napotnico po EU

Odkar je jeseni leta 2013 začela veljati evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, lahko gremo z napotnico svojega zdravnika na pregled ali zdravljenje, ki je končano v enem dnevu, po zdravila in medicinske pripomočke kamorkoli v EU. ZZZS je dolžan pacientu povrniti stroške, a ne v višini računa, pač pa v znesku, ki bi ga pacient plačal za istovrstni pregled v javni mreži v Sloveniji.

Informativni izračun povračila stroškov najdemo na spletni strani nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo. Pogledali smo nekaj cen: za prvi pregled pri dermatologu bomo dobili povrnjenih 18 evrov, za prvi pregled pri okulistu 26 evrov, za celotno ortodontsko zdravljenje s fiksnim aparatom 2641 evrov, za oploditev z biomedicinsko pomočjo s stimuliranim ciklusom 2016 evrov, za zamenjavo kolka pa 7052 evrov, vendar sodi zamenjava kolka med operacije s prenočevanjem, zato je zanjo treba pridobiti vnaprejšnjo odobritev ZZZS. Našteti specialistični pregledi in posegi so v zahodnih državah bistveno dražji.

Morda so nizke cene zdravstvenih storitev pri nas krive, da se pacienti ne odločajo v zelo velikem številu za naštete pravice v tujini ali pa gredo raje k domačim zdravnikom, ki so bližje in s katerimi se lažje sporazumevajo. Lani so specialistične ambulante v Sloveniji imele 5,6 milijona obiskov pacientov, le 1980 pacientov pa se jih je odločilo poiskati specialista, zdravilo ali medicinski pripomoček na tujem.

Prostovoljna zdravstvena zavarovanja se bodo razvijala

Po navedbah ZZZS je šlo najpogosteje za obisk zobozdravnika, predvsem za endodontsko in ortodontsko zdravljenje, nevrološko preiskavo EMG, operacije krčnih žil in operacijo sive mrene. Med pripomočki prevladujejo očala. ZZZS je tem pacientom povrnil skupaj za 793.000 evrov stroškov.

Dolge čakalne dobe

Pacienti imajo pravico iti v tujino na drage preiskave in bolnišnično zdravljenje, kadar so čakalne dobe povsod v državi daljše, kot določa pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Čeprav so čakalne dobe pri nas zelo dolge, se to pri iskanju storitev zunaj meja države ne pozna prav veliko. Pogoj za odhod v tujino na stroške ZZZS je, da je pacient vpisan v čakalni seznam pri nas, nato vloži vlogo na ZZZS. Zatem ZZZS preveri, ali res nikjer v državi ni krajše čakalne dobe, v tem primeru odhod v tujino odobri.

Infografika Delo

Lani je bilo odobrenih 69 vlog za drage preiskave, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Največ vlog se je nanašalo na preiskavo PET-CT v Avstriji ali na Hrvaškem. Za bolnišnično zdravljenje zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob v Sloveniji je ZZZS vnaprej odobril 11 zdravljenj v tujini. V obeh primerih dobijo pacienti povrnjen celotni znesek zdravljenja, vendar ne višjega, kot stane storitev v javni mreži obiskane države.

Izčrpane možnosti zdravljenja

Kadar v Sloveniji ni več možnosti za nadaljnje zdravljenje, zdravniški konzilij pa oceni, da bi zdravljenje v tujini prineslo zdravstveno korist za pacienta, ga napotijo v tujino. Konziliarne napotitve v tujino so potrebne predvsem pri redkih boleznih, za katere se medicinska stroka v Sloveniji ni usposobila, ker je bolnikov premalo.

Število bolnikov, ki jih zdravniški konziliji napotijo v tujino iz razloga izčrpanih možnosti zdravljenja, je vsako leto podobno, lani 483. Po podatkih ZZZS je šlo za ortopedske operacije, zdravljenje epilepsije pri otrocih, različna kirurška zdravljenja in storitve s področja otroške srčne kirurgije. Največkrat so bili napoteni v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Stroške za te bolnike v celoti pokrije ZZZS.

Z evropsko kartico v nuji

Z evropsko kartico obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo dobi vsak zavarovanec brezplačno, lahko obiščemo zdravnika, kadar bivamo v tuji državi iz drugega razloga in se poškodujemo ali zbolimo. Evropska kartica odpira vrata do nujnih in potrebnih storitev v javnih sistemih v državah EU, Evropske gospodarske skupnosti, Švici in Združenem kraljestvu. Ali je bilo stanje nujno in zdravljenje potrebno, presoja zdravnik v državi, kjer bivamo.

Pred odhodom od doma se je dobro pozanimati, kakšno zdravstvo imajo tam in kakšne bodo naše zdravstvene pravice. V času začasnega bivanja drugje smo namreč v pravicah izenačeni z državljani države, kjer se nahajamo. V večini držav javne storitve niso brezplačne. Za obisk zdravnika, bolnišnico in zdravila je treba doplačati vsaj pavšalno participacijo, ponekod pa tudi večje zneske. Pogosto je treba celotno storitev plačati iz žepa, doma pa dobimo denar – tako kot njihovi državljani – v celoti ali delno povrnjen. Lani je bilo iz naslova evropske zdravstvene kartice na ZZZS vloženih 4290 zahtevkov za povrnitev denarja.

Samoplačniki

Kot samoplačniki lahko gremo na zdravljenje v tujino kadarkoli. Koliko bolnikov odide iz Slovenije po svetu z denarjem v žepu za zdravljenje, ne ve nihče, a poznavalci ocenjujejo, da ne prav veliko. Pogoste ovire so jezik, razdalja in cene, pa tudi dejstvo, da ko je človek bolan, težko potuje. Še največ pacientov odhaja v sosednje države, predvsem k zobozdravnikom na Hrvaško, kjer je bistveno ceneje kot pri nas. Po nove zobe se odpravijo naši ljudje zadnji čas tudi v Banjaluko, kamor so organizirani prevozi in namestitev. To so storitve, ki so tudi pri nas skoraj v celoti samoplačniške in je znesek še sprejemljiv. Bolj zapleteni posegi in operacije pa so v zahodnem svetu še veliko dražji kot pri nas, tudi če bi bili samoplačniki. Komercialne zavarovalnice zato ponujajo zavarovanje za zdravljenje v tujini.

Kako najti kakovost

Zelo težko je vedeti, kam in h kateremu zdravniku iti. »Bistveno je, da vemo, kako kakovostna bo storitev, o čemer pa težko najdemo relevantne informacije na internetu. Tudi komercialne zavarovalnice, ki nudijo zavarovanje za tujino, ne urejajo kontaktov za zdravljenje v tujini,« je povedala zdravnica Gordana Kalan Živčec, ki pomaga pri iskanju prave storitve in pripravi dokumentacije za povrnitev stroškov na ZZZS v svoji agenciji Medico Veritas. Po njenih besedah povprašujejo po storitvah v tujini najpogosteje onkološki bolniki in posamezni drugi bolniki z zelo specifičnimi zdravstvenimi težavami. Zadnji čas jim je našla ustrezne storitve v Padovi, Freiburgu in Hamburgu.