Okrevanje in cene energije višajo rast cen po EU

Gospodarsko okrevanje, povečano povpraševanje, pomanjkanje nekaterih vhodnih surovin in strateških komponent (polprevodnikov), zlasti pa višje cene energentov zvišujejo splošno rast cen v Evropi. Letna inflacija se je tako julija v primerjavi z junijem zvišala tako v evrskem območju (z 1,9 na 2,2 odstotka) kot v celotni Uniji (z 2,2 na 2,5 odstotka). To je znatno več kot pred letom dni, ko je stopnja inflacije v evrodeželi znašala »le« 0,4, v EU pa 0,9 odstotka.

Povprečna stopnja inflacije v EU je tako zdaj najvišja po jeseni 2012, precej pa izstopa tudi podatek za našo največjo gospodarsko partnerico in vplivno članico evroobmočja Nemčijo. Tam je prejšnji mesec letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, znašala kar 3,1 odstotka, kar je največ po letu 2008. Sicer pa podatki po državah kažejo, da se je julija v primerjavi z junijem letna inflacija znižala v devetih članicah, v dveh je ostala nespremenjena, zvišala pa se je v 16 državah Unije, še izhaja iz podatkov Eurostata.

Slovenska inflacija je bila prejšnji mesec z dvema odstotkoma nekaj pod evr(op)skim povprečjem, sicer pa so imeli julija najvišjo letno rast cen v članici evrosistema Estoniji (4,9 odstotka) ter na Poljskem in Madžarskem (po 4,7 odstotka), najnižjo pa na Malti (0,3 odstotka), v Grčiji (0,7) in Italiji, kjer je znašala odstotek.

ECB zvezanih rok

Vodenje skupne denarne politike bo ob omenjenih velikih razlikah v stopnji inflacije med 19 članicami evrodežele seveda čedalje večji izziv za ECB, sploh če se bo izkazalo, da nekateri dejavniki, ki pritiskajo na rast cen, niso le prehodne oziroma kratkotrajne narave. Pomenljivo je tudi, da inflacija v evrskem območju že takoj po uvedbi presega novi, simetrični inflacijski cilj Evropske centralne banke, ki znaša dva odstotka. Seveda pa v aktualnih razmerah kakšnih sprememb zelo nizkih ali celo negativnih obrestnih mer ECB še kar nekaj časa ni pričakovati, kar redno sporoča tudi evropska denarna oblast, ki jo vodi Christine Lagarde.

Pričakovanja ECB so, da bodo njene ključne obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler osnovna inflacija ne bo zadosti napredovala, da bo skladna s stabilizacijo inflacije na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju, kar lahko pomeni tudi prehodno obdobje, v katerem bo inflacija nekaj časa nad dvema odstotkoma. Naraščajoča vrzel med rastjo cen in obrestmi na depozite je tako vse večji izziv za varčevalce, ki jim inflacija čedalje bolj najeda nizko, če sploh, obrestovane bančne prihranke – teh je v Sloveniji že skoraj 24 milijard evrov.