Odstopil direktor Teša Matjaž Vodušek

Generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Matjaž Vodušek je v ponedeljek popoldne odstopil. Danes se bo sestal nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki bi, po neuradnih informacijah, lahko zamenjal tudi vodstvo te energetske družbe.

Vodenje HSE naj bi prevzel Tomaž Štokelj, sedanji prvi človek HSE Viktor Vračar pa naj bi se umaknil na direktorski položaj Teša, poročajo Finance.

Premogovniku Velenje grozi bankrot

Prenizka proizvodnja, dragi nakupi na trgu

Zamenjava na vrhu Teša in, kot kaže, tudi HSE se dogaja v časih, ko se Premogovnik Velenje sooča s težavami pri odkupu premoga, Teš pa posledično s premajhnimi dobavami. Termoelektrarno so zato, da bi kopičili lignit za zimske mesece, ko bo poraba večja, začasno zaustavili. Skupina HSE pa bo morala, tako kot zaradi premajhne proizvodnje hidroelektrarn zaradi poletne suše, električno energijo kupovati na trgu.

Novo vodstvo HSE se bo moralo soočiti z visokimi likvidnostnimi težavami Premogovnika Velenje (PV), ki mu zato, kot smo razkrili v Delu, grozi tudi insolventnost. S tem pa Tešu, da ostane brez premoga. Izpostavljenost tveganju insolventnosti je v PV močno prisotna zaradi poslovanja z izgubami, neizpolnitve proizvodnih planov, negotovih in zahtevnih razmer na nabavnih trgih ter omejene maksimalne dolgoročne prodajne cene za premog, so v HSE zapisali v letnem poročilu. V HSE so nam pojasnili, da zato načrtujejo vrsto ukrepov, denimo dokapitalizacijo in dvig odkupne cene premoga.

Novo vodstvo HSE se bo moralo soočiti z visokimi likvidnostnimi težavami Premovnika Velenje, ki mu zato, kot smo razkrili v Delu, grozi tudi insolventnost. FOTO: Blaž Samec/Delo

Teš se je že doslej soočal z nezadostnimi dobavami iz premogovnika, pred kratkim pa so se težave še povečale. V Premogovniku Velenje se je namreč ponovno zgodil steberni udar na enem izmed dveh odkopnih polj. »Zaradi te havarije se ocenjuje, da dnevni izkop lignita v PV ne bo presegel 4500 ton pri kalorični vrednosti 10,8 gigadžula na tono, kar lahko traja od meseca do treh mesecev. To pomeni bistveno nižje količine izkopa lignita, kot so bile upoštevane pri projekcijah za čas od 1. novembra letos do konca marca prihodnje leto,« je pojasnil direktor sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Elesa Aleksander Mervar. Analize so pokazale, da lahko prenosni sistem deluje tudi brez delujočih Teša in jedrske elektrarne Krško, ki je v remontu. Zato so do 2. novembra zaustavili delovanje Teša, z možnostjo podaljšanja do konca novembra. Tako bodo s premogom varčevali za zimske mesece, ko bodo potrebe po električni energiji višje.

Če šesti blok Teša uporablja velenjski lignit, znaša njegova stroškovna cena 156 evrov na megavatno uro, če uporablja uvoženi premog, ta znaša 230 evrov, stroškovna cena bloka 5 z uvoženim premogom pa je 294 evrov na megavatno uro. To je ceneje od elektrike na borzi; povprečna terminska cena za oktober–november je 337 evrov in 557 evrov za megavatno uro za december–januar.

Pritisk na HSE tudi zaradi slabe proizvodnje na rekah

Skupina HSE bo tako letos ustvarila manj električne energije ne le zaradi Teša, ampak tudi zaradi poletne suše in opazno nižje proizvodnje hidroelektrarn. HSE je tudi zato moral manjkajočo energijo kupovati na trgu po bistveno višjih cenah.