Od lastniškega k deležniškemu kapitalizmu

Podjetja so zaradi podnebnih sprememb, evropskega zelenega dogovora, digitalizacije in drugih sprememb na trgu pred velikimi izzivi. »Rast v prihodnje bo morala biti trajnostna, kar pomeni, da bo treba poleg finančnih upoštevati tudi dolgoročne nefinančne dejavnike,« je na konferenci korporativnega upravljanja poudarila Julie Teigland iz družbe EY Emeia.

Upravljanje podjetij ni prednostna naloga slovenskega predsedovanja

Prav trajnostno korporativno upravljanje je bila tudi rdeča nit omenjene konference. Teiglandova je dejala, da gre za pomik od lastniškega k deležniškemu kapitalizmu, kar pomeni, da je treba pri upravljanju podjetja upoštevati tudi okolje, družbene vplive, zaposlene, dobavitelje …. Pri tem je izpostavila pomen jasnega in preglednega poročanja, z enotnimi pravili za vsa podjetja, kar bo omogočilo primerljivost.

Salla Saastamoinen iz evropske komisije je dejala, da tudi po njihovih opažanjih deležniki pričakujejo trajnostno upravljanje podjetij. Napovedala je, da komisija v tej smeri že pripravlja iniciativo. »Trajnostno korporativno upravljanje lahko prispeva k boljši zaščiti okolja, večji inovativnosti, boljšemu obvladovanju tveganj in odpornosti podjetij,« je dejala.

Zmeda pri poročanju

Göran Espelund, predsednik upravnega odbora družbe Lannebo Fonder, je opozoril, da je pojem trajnostnega poslovanja še vedno precej nedorečen: »Veliko je različnih poročanj o tem, kaj je trajnostno poslovanje, kar je za vlagatelje velika težava.« Hkrati je dodal, da trgi trajnostna podjetja visoko cenijo.

Generalna sekretarka finskega združenja nadzornikov Leena Linnainmaa opaža, da se vse več podjetij zaveda pomena trajnosti in da velike družbe standarde na tem področju postavljajo tudi za mala in srednja podjetja. Elisabeth Gambert iz združenja francoskih zasebnih družb je opozorila, da imajo lahko velika podjetja ogromno število dobaviteljev, zato je pogosto težko zagotavljati, da celotna veriga deluje trajnostno: »Tudi velike korporacije se soočajo s težavami pri tem, saj nimajo vzvodov za nadzor in zato včasih težko prevzamejo odgovornost.« Opozorila je, da bi to lahko spremenili le s sodelovanje celotne mednarodne skupnosti in izrazila upanje, da bo enoten pristop na ravni EU to olajšal.

Eden od vzvodov za bolj trajnostno poslovanje podjetij je tudi politika prejemkov menedžmenta, ki bi po mnenju Teiglandove morala upoštevati dolgoročne cilje. Linnainmaa je dejala, da pri njih že opažajo, da nekatera podjetja pri nagrajevanju že upoštevajo trajnostne cilje, prav tako to že zahteva vse več vlagateljev. Gambertova pa je pri tem poudarila, da morajo biti cilji, na katere so vezani prejemki uprav, jasni in relevantni za podjetje. Izvršni direktor za revizijo pri Euroclearju John Bendermacher je dodal, da so se tudi pravila nagrajevanja v finančni industriji že spremenila in da predvidevajo odlog izplačila pa tudi vračilo ob morebitnem nedoseganju ciljev.