Kakšno poroštveno shemo snuje država

Ljubljana – Osnutek predloga poroštvenega zakona za državna jamstva namenja 2,8 milijarde evrov. Za mala in srednja podjetja bo država predvidoma jamčila 80 odstotkov posojila, za večja podjetja pa 70 odstotkov, so po sestanku koalicije predstavili poslanci. Veljale bodo nekatere omejitve, katera podjetja bodo lahko dobila državno poroštvo.

Smernice posvetovalne skupine kot pogoj za pridobitev posojila z državnim poroštvom postavljajo, da prejemnik kredita lani ni bil v postopku insolventnosti, da se posojilo omeji na 10 odstotkov letnih prihodkov in letne stroške dela ter da podjetje sodeluje v verižnem pobotu pri Ajpesu, je predstavil vodja vladne posvetovalne skupine dr. Matej Lahovnik: »Podjetja se bodo morala vključiti v sistem pobotov, s čimer preprečujemo verižno nelikvidnost.« Vlada je smernice prejšnji teden potrdila in jih bolj ali manj vgradila v predlog zakona.

Med smernicami je tudi državno poroštvo za 70 odstotkov kredita velikim podjetjem ter 80 odstotkov malim in srednjim podjetjem. Da so takšne številke v zakonu, je po sestanku koalicije potrdil poslanec Franc Jurša (Desus).

Medtem ko je v petek veljajo, da naj bi bila poroštvena shema težka dve milijardi evrov, je po novem večja, in sicer je po sedanjem predlogu obseg poroštev 2,8 milijarde evrov. Odvisno od trajanja krize, a predvidoma bi unovčena poroštva bremenila proračun za pol milijarde evrov, je dejal Jožef Horvat (NSi). Med predlogi je tudi, da se unovčeno poroštvo pri velikih podjetjih lahko poplača z obveznico SID banke.

Vlada bo poroštveni zakon obravnavala jutri, zato so mogoče še kakšne spremembe. »Državna poroštva so likvidnostna pomoč zaradi krize. Država prevzema velik del tveganja pri kreditiranju in s tem daje močno spodbudo bankam za hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu,« je rekel Lahovnik. »V nadaljevanju bo ključna komunikacija in odzivnost poslovnih bank ter komitentov,« je dodal.


 

MF: banke lahko začnejo zagotavljati likvidnost podjetjem

Z ministrstva za finance so sporočili, da banke že te dni lahko začnejo sproščati sredstva in zagotavljali likvidnost podjetjem. Državna poroštva bodo namreč dana za kredite, odobrene od 12. marca do konca leta.

Dodajajo, da vlada pri pripravi paketa za zagotovitev likvidnosti vodi odprt dialog s številnimi deležniki: »Skupaj iščemo najboljše rešitve v okviru zmožnosti naše države. Pomembno se je namreč zavedati, da je Slovenija v spopadu z gospodarsko krizo bolj ali manj sama. Imamo stabilne javne finance in likviden bančni sitem in to bomo morali zagotavljati tudi v prihodnje.« Poudarjajo, da večina evropskih ukrepov še ni vzpostavljenih: »Evropski ukrepi temeljijo v večini primerov na posojilih in poroštvu in razen zagotovitev neposrednih stroškov v zdravstvu ne gre za nepovratna sredstva, kot so nekateri ustvarjali vtis v javnosti.«

»V naslednjih paketih ukrepov se bomo posvetili razvojni pomoči, ki bo ciljno usmerjena v panoge, podjetja in projekte z najvišjo dodano vrednostjo. Okrevanje gospodarstva bo v prihodnjih mesecih ključno,« še sporočajo z ministrstva.
 

Spremembe prvega paketa

Pripombe SMC so bile v veliki meri upoštevane, je povedala Janja Sluga (SMC). Predvsem glede samozaposlenih s krajšim delovnim časom ter tistih na porodniškem in starševskem dopustu, pa tudi glede izrednih študentov, ki ne delajo, glede omogočanja likvidnosti bolnišnic ter podjetnikov, ki se ukvarjajo z zavarovalniškimi posli in imajo do deset zaposlenih. Slednji bi po novem predlogu lahko bili upravičeni do povračila nadomestil plače čakajočim na delo, medtem ko po sprejetem prvem protikoronskem paketu niso. »Pripombe pa imamo, da bi se morali bolj celovito lotiti turistične in gostinske panoge. Treba se je pogovarjati tudi o oprostitvi plačila najemnin za poslovne prostore,« je dodala.

Predloga novele zakona prvega protikoronskega zakona in zakona za likvidnost gospodarstva bo državni zbor na plenarni seji obravnaval prihodnji teden, 28. in 29. aprila. Tem zakonom sledijo ukrepi za odkup terjatev. »Treba je paziti, da ohranimo fiskalni prostor za prihodnje ukrepe. Izhajamo iz predpostavke, da bodo učinki krize daljši, povpraševanje marsikje ne bo na predkriznem nivoju, zato zmogljivosti marsikje ne bodo stoodstotno izkoriščene. Novi paketi sledijo glede na razvoj razmer in fiskalni prostor,« je dejal Lahovnik.