NLB ni treba vrniti vplačila za izbrisane obveznice NLB26

Razlaščena lastnika podrejenih obveznic NLB26, ki so bile izbrisane v zadnji sanaciji bank, na vrhovnem sodišču nista uspela z revizijo sodbe proti NLB. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da presoja zakonitosti in ustavnosti omenjene odločbe ni predhodno vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev o odškodninski odgovornosti tožene poslovne banke. Obenem je štelo, da je NLB v konkretnih primerih izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, ker je tožnika seznanila s tveganostjo finančnega instrumenta.

Bančni razlaščenci tudi novemu zakonu očitajo neustavnost

Medtem ko je več kot 100.000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic saniranih šestih bank čakalo na sprejetje novega zakona, ki jim bo omogočil vložitev odškodninskih tožb, sta oškodovana vlagatelja iz zgornjega primera zaradi izgube naložbe tožila poslovno banko. Gre za vlagatelja, ki sta leta 2010 kupila podrejene obveznice NLB26, ki so se med drugim prodajale tudi na bančnih okencih.

Zahteva za vračilo naložbe

V prvem primeru je toženka od banke terjala plačilo 106.900 evrov zaradi izbrisa obveznic na podlagi odločbe Banke Slovenije, podredno pa še ugotovitev ničnosti vpisa spornih obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti o tveganjih in plačilo zneska, ki ga je prejela NLB. Tudi v drugi zadevi tožnik terja ničnost pogodbe o prodaji in vpisu obveznic ter vračilo kupnine v višini 100.530 evrov.

Toženi banki med drugim očita, da mu je kot stranki sicer pojasnila tveganja v primeru stečaja banke, ne pa tudi tveganja zaradi prenehanja instrumentov, kar je uvedla evropska zakonodaja. Kot je znano, je razno na tej podlagi decembra 2013 Banka Slovenije izrekla ukrep o izbrisu omenjenih podrejenih obveznic.

Sodišče prve stopnje je v obeh primerih tožbene zahtevke zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je sodbo potrdilo, zato sta zastopnika tožnika vložila zahtevo za revizijo sodbe, ki pa jo je vrhovno sodišče zavrnilo. Med drugim se je ukvarjalo z vprašanjem, ali je zakonitost oziroma ustavnost odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti poslovne banke kot izdajateljice podrejenih obveznic, in na to odgovorilo negativno.

Predpostavka odškodninske odgovornosti banke je njeno protipravno ravnanje, ki je neodvisno od zakonitosti oziroma ustavnosti odločbe Banke Slovenije, je menilo. Zgolj očitek, da banka ni vložila pravnega sredstva zoper odločbo regulatorja, po mnenju vrhovnega sodišča ne zadostuje. Zvrnilo je tudi očitek o neupravičeni bogatitvi, saj je bil izrek ukrepa nepovraten.

Ničnost pogodbe

Vrhovno sodišče je tudi zavrnilo očitke poslovni banki o kršenju pojasnilne dolžnosti in s tem ničnosti pogodbe o nakupu obveznic. Menilo je, da izrek izrednega ukrepa za toženko ni bil ne predvidljiv ne pričakovan. NLB je sicer skupaj izdala za 61 milijonov evrov omenjenih podrejenih obveznic.

Spomnimo, da en tak pravnomočen primer že imamo. Zakoncema Karlovšek, ki sta leta 2007 od Banke Celje kupila za približno milijon evrov podrejenih obveznic, je uspelo doseči ničnost pogodbe. Od banke sta zahtevala povrnitev naložbe, ker da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s kupljenimi podrejenimi obveznicami. Nekdanja Abanka kot pravna naslednica Banke Celje jima je tako morala vrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.

Eden od odvetnikov tožnikov v primeru NLB, Miha Kunič, pravi, da je vrhovno sodišče s sodbama smiselno potrdilo, da se bodo vse škode plačevale iz državnega proračuna, ne glede na to, ali je Republika Slovenija v poslovne banke vložila preveč denarja, ter da se je poseglo v zasebni poslovni odnos med strankami in banko. »Fokus sage se zato seli v postopke proti Banki Slovenije,« pojasnjuje.