NLB v soboto odpira muzej bančništva Bankarium

Pod okriljem NLB bo v soboto, na poletno muzejsko noč, v Ljubljani prvič vrata odprl slovenski muzej bančništva, imenovan Bankarium. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak pravi, da je »muzej mesto dobil v zgradbi ljubljanske mestne hranilnice, ki je srce Nove Ljubljanske banke. V stavbi je namreč najstarejša delujoča poslovalnica v Sloveniji, neprekinjeno deluje od leta 1905.« Prostor so izvajalci muzeja ohranili takšen, kot je bil, dodan je zgolj dostop za gibalno ovirane.



Na NLB po treh letih pričakujejo okoli 20.000 letnih obiskovalcev, višina investicije pa ni znana. Strošek vzpostavitve takšnega projekta je sestavljen z dveh delov, ob oblikovanju razstave je za zdaj še največja banka v državi morala temeljito obnoviti dotrajano secesijsko stavbo.
 

Nacionalno bogastvo Slovenije

Zbirka na Čopovi ulici se vrača še v poznejše leto 1820, vse do nastanka Kranjske hranilnice, ki je sploh prvi moderni denarni zavod na področju Slovenije. Brodnjak je na današnji predstavitvi muzeja spomnil, da je bila Kranjska hranilnica šele druga takšna denarna institucija v takratni Avstro-Ogrski, obenem pa je bil jasen, da je bančništvo kljub številnim izzivom danes tukaj, močnejše kot kadarkoli.

Muzej Bankarium upravlja NLB Zavod za upravljanje kulturne dediščine, ki je idejo o vzpostavitvi muzeja oblikoval leta 2012. Direktorica zavoda Irena Čuk razlaga, da je NLB tisto leto načrtoval selitev poslovalnice iz mestne hranilnice, v tem času pa so v tržni raziskavi svoje stranke povprašali, kaj bi lahko nadomestilo obstoječe prostore. Stranke so pogosto navajale oblikovanje slovenskega muzeja bančništva, tej ideji pa je leta 2018 prikimalo še ministrstvo za kulturo, ki je umetniško in muzejsko zbirko nove ljubljanske banke razglasilo za pomembno nacionalno bogastvo Slovenije.

Po omenjenem priznanju ministrstva je NLB oblikoval prostor, v katerem bi razstavili zbirko svojih muzejskih predmetov. V prihodnosti banka ne izključuje niti vzpostavitev galerije, v katero bi vključili zasebno zbirko umetnin moderne dobe, navaja Čukova, ki še izpostavlja, da je zavod neprofitna pravna oseba, zato povrnitve investicij ne računajo.


 

Finančni labirint

Pred tremi leti se je muzejskemu projektu pridružila še kustosinja dr. Meta Kordiš; ta je sklicala ekspertno skupino, s katero se je oblikoval razstavni koncept muzeja Bankarium



V muzeju so med drugim razstavljena izvirna bančna okenca iz leta 1905, vse prehodne valute, ki so zaznamovale naše območje, obenem pa se dotaknejo še sodobnega bančništva. Obiskovalci se tako lahko vidijo s kovanim avstrijskim denarjem, hkrati pa preberejo zanimivost, da Slovenci bankovec za tisoč tolarjev imenujemo »jurja«, ker je na tisočaku srbskega dinarja bil posodobljen sveti Jurij.

Vstopnina odraslih za muzej bo znašala 8 evrov, znižana vstopnina za otroke in upokojence je 4 evre, brezplačen vstop velja za predšolske otroke in osebe z gibalnimi ovirami.

Prostor vsebuje še tako imenovani finančni labirint, ki je v prvi vrsti namenjen mlajšim obiskovalcem. Ta vsebuje koristne nasvete iz sveta financ in razlage nekaterih pojmov. Labirint se konča s kvizom, ki ob dovolj zbranih točkah prinese tudi nagrado.