Neprekinjeno poslovanje naj bo prva skrb poslovodstev

Sodobnega poslovanja si brez sodobnih aplikacij, mobilnih naprav ter oblačnih storitev ni mogoče zamisliti. A vse našteto potrebuje tudi trdne tehnološke temelje – takšne, ki bodo zmogljivi in varni. Na učinkovitih omrežjih, kibernetski varnosti in poslovno kritičnih sistemih temelji digitalno poslovanje, o čemer bo govor tudi prihodnji teden, na že 23. Tehnološki konferenci Smart Com.
 

Hrbtenica vsega digitalnega

Omrežja vseh vrst so hrbtenica poslovanja, saj predstavljajo ustreznico avtoceste za podatke in storitve. Marsikatero podjetje je med pandemijo ugotovilo, da njegovo omrežje ni kos zahtevam dela na daljavo in/ali številnim mobilnim uporabnikom ter sodobnim aplikacijam. A ne le zmogljivosti, velik izziv na področju omrežij je za podjetja tudi njihovo upravljanje. Medtem ko si zaposleni (beri: končni uporabniki) želijo le to, da omrežje in vse z njim povezano preprosto deluje, torej, da je omrežje zanesljivo in varno, si omrežni skrbniki želijo še poenostavljenega in učinkovitejšega upravljanja.

V omrežjih se z leti nakopiči zelo veliko naprav (stikala, usmerjevalniki, požarne pregrade) in varnostnih storitev, zato je njihovo upravljanje vse prej kot preprosto. Podobno kot v svetu strežnikov in podatkovnih centrov se tudi področje omrežij pospešeno zliva z infrastrukturo podatkovnih centrov, zato se uveljavlja arhitektura hiperkonvergenčne infrastrukture (HCI), ki s seboj prinaša avtomatizacijo in poenotenje upravljanja, ključnih elementov in funkcij tradicionalnih podatkovnih centrov: omrežij, hrambe in obdelave podatkov, kar močno poenostavi delo skrbnikom omrežja, saj se s kompleksnostjo opravil ukvarja umetna pamet. S tem, ko sistem postane lažji za upravljanje, posredno vpliva na večjo učinkovitost in nižje stroške.
 

Kibernetska varnost kot prioriteta

Skrb za kibernetsko varnost vendarle postaja prioriteta slovenskih podjetij. Kljub njihovi majhnosti v globalnem merilu postaja jasno, da finančno motivirani napadalci merijo na najrazličnejša podjetja vseh velikosti. S krajo ali šifriranjem podatkov in zahtevki za odkupnino so kibernetski napadalci, žal, pogosto uspešni, zato pospešeno iščejo podjetja, ki nimajo ustrezne zaščite.

»Od izbruha pandemije so se poslovna okolja močno razširila navzven. Delo na daljavo je sicer odlična tehnološka rešitev, a za varnostne strokovnjake manjša nočna mora. Podjetje mora namreč ustrezno zavarovati več deset, sto ali celo tisoč lokacij in povezav – podobno, kot bi zavarovalo prav toliko podružnic,« spomni Peter Ceferin, tehnični direktor podjetja Smart Com, in dodaja: »Dodatni izziv je povezovanje IT-okolja podjetja in oblačnih storitev ter rešitev, kjer zaradi nepazljivosti ali neznanja mimogrede nastanejo razpoke v varnostnem oklepu, ki jih lahko izkoristijo napadalci.«

Sogovornik tudi poudarja, da bodo morala podjetja kljub omejenim proračunom za IT ter kadrovski podhranjenosti temu področju nameniti več pozornosti ali poiskati pomoč specializiranih ponudnikov. V svetu je že očitno povečanje števila podjetij, ki najemajo storitve varnostno-operativnih centrov, ali pa vsaj posamezne storitve s področja kibernetske varnosti, kot so spremljanje dogajanja v omrežju ali iskanje anomalij v informacijskih sistemih. Ponudniki doma in po svetu imajo tako precej večje povpraševanje po varnostnih pregledih IT-okolij, storitvah računalniških forenzikov po vdorih in zlorabah sistemov, storitvah etičnih hekerjev in podobno.
 

Preveč pomembni, da bi pokleknili

Posebno pozornost IT- in varnostnih strokovnjakov si zaslužijo organizacije, ki so del tako imenovane kritične infrastrukture ali imajo procese, brez katerih ne morejo poslovati. Med te sodijo industrijska podjetja, tovarne, banke, energetska podjetja, logistična in transportna podjetja. Tudi ta imajo na svojem hrbtu narisano veliko tarčo, saj v primeru, da so napadalci uspešni, tudi »poberejo« visoko odkupnino in povzročijo dodatno poslovno škodo z ustavitvijo procesov ali celo ogrozijo človeška življenja.

Problematična je predvsem stopnja zrelosti varnostnih rešitev, ki v kombinaciji z možnimi posledicami za družbo in okolje ne obeta ničesar dobrega, pravi Matjaž Katarinčič, ki bo na 23. Tehnološki konferenci Smart Com udeležencem predstavil storitve upravljanja za okrepitev kibernetske varnosti.

O izzivih globalnih kibernetskih groženj pri zagotavljanju informacijske varnosti, ki obravnavajo tudi Slovenijo ter tukajšnja podjetja in organizacije, bo na omenjenem dogodku govoril Uroš Svete, vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za informacijsko varnost, katerega osnovno poslanstvo je povečanje odpornosti na kibernetske grožnje, ki lahko ogrozijo posameznike, podjetja, državne organe in družbo v celoti.
 

Sedanje tehnološko znanje je na dlani

Tehnološka konferenca Smart Com, domači IKT-dogodek z najdaljšo tradicijo, je ostaja zvest svoji zasnovi. »Naš recept za uspeh je jasen. Na prvem mestu je še vedno strokovnost, poudarjamo tudi uporabnost najsodobnejših tehnologij, predstavljamo ključne izzive omrežij in kibernetske varnosti ter načine, kako jih reševati v poslovnih in operativnih okoljih. Naši strokovnjaki in tuji vabljeni govorci udeležencem predstavijo, kako stvari delujejo v praksi, kaj se obnese in kaj ne. Že skoraj dve desetletji in pol vztrajamo na tej poti, udeleženci tak pristop cenijo, zanj so nam hvaležni, kar kažejo številni pozitivni odzivi. Vsakoletna strokovna konferenca s področja kibernetske varnosti, omrežnih tehnologij in poslovno kritičnih sistemov je naš način, kako vračati širši skupnosti – s posredovanjem in širjenjem kakovostnega znanja,« pravi Peter Ceferin, strokovnjak za IKT-sisteme v infrastrukturnih podjetjih in programski vodja Tehnološke konference Smart Com.