Nemški vlagatelji cenijo zanesljive dobavitelje

Ljubljana, Berlin – Izvoz Nemčije, ki je naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, se je februarja nepričakovano zmanjšal, in sicer za 3,2 odstotka v primerjavi z januarjem. Čeprav z Nemčijo opravimo kar 20 odstotkov menjave v izvozu in uvozu, gospodarstveniki v Sloveniji menijo, da panika ni potrebna.

»Čeprav se je nemški izvoz na mesečni ravni res zmanjšal, je v primerjavi s februarjem lani še vedno višji za 2,4 odstotka, izvoz v druge članice EU pa se je povečal za kar 5,3 odstotka. Mesečni upad je zelo verjetno posledica negotovosti zaradi uvedenih carin ZDA in močnega evra kot pa upočasnjevanja gospodarske rasti,« so nam pojasnili v jeklarski skupini Sij, za katero je Nemčija največji posamični trg, kamor prodajo več kot četrtino vseh izdelkov.
 

Kljub padcu letos Nemčija izvaža več kot lani

V Nemčiji so februarja zabeležili največji padec izvoza po avgustu 2015, potem ko je po izračunu državne statistične službe že januarja v primerjavi z decembrom izgubil 0,4 odstotka. Številke so ugodnejše v primerjavi z istim obdobjem lani, saj te kažejo 2,4-odstotno povečanje izvoza, a so tudi te le slaba tolažba za nemške izvoznike, saj so januarja v primerjavi z letom pred tem zabeležili 8,6-odstotno povečanje.

Februarja so v Nemčiji zaznali tudi zmanjšanje uvoza, ki se je v primerjavi z mesecem pred tem zmanjšal za 1,3 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa se je tudi ta povečal za 4,7 odstotka. Povpraševanje po nemških izdelkih se najbolj povečuje v državah Evropske unije in na Kitajskem, medtem ko v ZDA nazaduje in ekonomisti se sprašujejo, ali na to že vpliva bojevita trgovinska retorika ameriškega predsednika Donalda Trumpa.



»Razprava o protekcionizmu pušča sledove pri nemških izvoznikih,« so marca ugotavljali na münchenskem inštitutu Ifo, kar je še posebno skrb vzbujajoče, saj so ZDA za Nemčijo še vedno najpomembnejši izvozni trg, čeprav se je Kitajska povzpela na prvo mesto skupne trgovinske partnerice. Na nemški izvoz vpliva tudi brexit, saj se je v prvih dveh mesecih letos zmanjšal tudi izvoz v Veliko Britanijo, gospodarstveniki pa so nasploh zaskrbljeni zaradi močnega evra, ki vpliva na posle zunaj evrskega območja.
 

Optimizem plahni zaradi grožnje trgovinskih vojn

Da je nemir, ki ga je med analitike vnesla objava statistike, povezan predvsem z neznankami glede možnosti trgovinskih vojn med velesilami, meni tudi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS. »V Nemčiji se je aprila znižal tudi indikator ekonomskega sentimenta, in sicer na vrednost izpred pol leta. Znižali so se predvsem obeti za rast v industriji kot tudi razpoloženje trgovcev, medtem ko so nemški gradbinci še vedno optimistični. Kazalniki pa za zdaj ostajajo še visoko, kar pomeni nadpovprečno rast v Nemčiji, vendar so pričakovanja nekoliko bolj umirjena, kot je še kazalo na začetku leta 2018. Predvsem nemška železarska industrija in industrija aluminijastih izdelkov sta prizemljili svoj prejšnji optimizem. Ta se je ohladil tudi pri avtomobilistih, v elektroindustriji in strojegradnji, ker bi tudi te družbe lahko prizadela trgovinska vojna. Za zdaj je največji negativni učinek zadržanost pri novih investicijah v teh sektorjih,« je povedal.

Tudi na nemško-slovenski gospodarski zbornici menijo, da slabše trenutne statistike ne pomenijo, da se obdobje gospodarske ekspanzije v Nemčiji končuje. »Po podatkih Združenja nemških gospodarskih zbornic letos pričakujemo 2,7-odstotno rast gospodarstva, kar je najbolj optimistična napoved v zadnjih letih. Poleg tega so nemška podjetja po investicijski zadržanosti v zadnjih letih bolj pripravljena na investicije tako doma kot tudi v tujini. Vložke v infrastrukturo naj bi povečala tudi država. Problemi v avtomobilskem sektorju se kažejo predvsem v zmanjšanih nakupih avtomobilov z dizelskimi motorji. V prvih treh mesecih leta so se nakupi dizelskih avtomobilov zmanjšali za 21 odstotkov, kljub temu je bilo v prvem četrtletju v Nemčiji prodanih 879.000 novih avtomobilov, kar je največ v zadnjih 18 letih. Iz podatkov lahko sklepamo, da se proizvodnja avtomobilov ne zmanjšuje, temveč so se samo spremenile želje kupcev, kar pa je industrija sprejela in se prilagodila,« je povedala Gertrud Ranzen, predsednica zbornice.

Slovenija je v očeh Nemcev izboljšala konkurenčnost

Sicer pa je nemško-slovenska gospodarska zbornica včeraj predstavila rezultate redne letne ankete, ki jo opravijo med podjetji v nemški lasti v Sloveniji (in drugje v srednji in vzhodni Evropi). Letos nemška podjetja razmere za poslovanje in investiranje v Sloveniji ocenjujejo zelo pozitivno, naša država se je v regiji uvrstila na prvo mesto po pogojih, ki so na voljo za vlaganje v raziskave in razvoj, vodilna pa je tudi po merilu kakovosti in zanesljivosti lokalnih dobaviteljev.

Tudi zato so podjetja z večinskim nemškim lastništvom, ki delujejo v Sloveniji (pri nas je za 1,1 milijarde evrov nemških neposrednih naložb) leta 2016 reinvestirala večino dobička oziroma 91,7 milijona evrov. V prihodnjih petih letih, torej do leta 2022, pa nameravajo v Slovenijo investirati dodatnih 900 milijonov evrov in konec tega obdobja zaposlovati 49.200 ljudi. Glavna področja investicij bodo usposabljanje delovne sile, digitalizacija in avtomatizacija.

»Nemška (in tudi druga proizvodna) podjetja v Sloveniji se že spopadajo s pomanjkanjem primerno kvalificirane in usposobljene delovne sile, predvsem s tehničnimi in obrtniškimi znanji, kar je že lahko ovira njihovim načrtom za širitev proizvodnje,« je povedala Gertrud Rantzen. Primanjkuje predvsem usposobljenih proizvodnih delavcev, ki so do zdaj v Slovenijo prihajali z območja nekdanje Jugoslavije, predvsem iz BiH. Slovenija bi na tem področju morala voditi premišljeno imigracijsko politiko in sprejemati ljudi z znanji, ki jih potrebuje gospodarstvo, je menila Rantzenova. V tem smislu gospodarstvo ni najbolj navdušeno nad politično odločitvijo, da za še nekaj let podaljša ovire za prosto zaposlovanje Hrvatov. »V resnici jih do zdaj v podjetjih ni bilo veliko, a tako zapiranje s stališča gospodarstvo ni dobro,« je menila direktorica slovensko-nemške zbornice.

Med letoma 2015 in 2018 je Slovenija izboljšala večino kazalnikov, po katerih privlačnost poslovnega okolja ocenjujejo tuji vlagatelji. Žal pa na »stabilnih« zadnjih mestih v regiji ostajamo pri davčnih obremenitvah podjetij in plač ter fleksibilnosti davčnega sistema in delovnega prava, opozarjajo na zbornici.