Na Brniku 25 milijonov evrov vreden nov logistični center

Ljubljana – S polaganjem temeljnega kamna se bo danes na območju brniškega letališča uradno začela gradnja več kot 25 milijonov evrov vrednega logističnega centra podjetja Cargo-partner. V centru, ki bo zgrajen čez eno leto, bo 25.000 kvadratnih metrov skladiščnih in 4000 kvadratnih metrov poslovnih bruto površin, število zaposlenih bodo s sedanjih 104 povečali za 130 novih delavcev.

O investiciji podjetja Cargo-partner, ki je v lasti avstrijske družbe Multi Transport und Logistik Holding AG, ima tri tisoč zaposlenih ter je specializirano za pomorske, letalske, cestne prevoze in skladiščno logistiko, smo se pogovarjali z direktorjem Viktorjem Kastelicem.

Kakšen je namen 25-milijonske investicije na Brniku?

Zgraditi želimo moderni logistični center. Teh zdaj v Sloveniji primanjkuje. Logistika je panoga, ki zadnja leta zelo hitro raste, Slovenija pa ima zelo dobro geostrateško lego in še ne izkorišča tega potenciala, ki ga ima. Tu je Luka Koper, ki pomeni vrata iz Azije v srednjo Evropo, in to je prvi potencial. Drugi potencial je zahodna Evropa s povezavo na jugovzhodno Evropo in Sloveniji se je v tem primeru težko izogniti. Slovenija je idealna geografska in geostrateška točka za trge na Balkanu. Našo priložnost smo videli tudi v tem, da je modernih logističnih centrov v Sloveniji premalo. Ne glede na to, da je Slovenija relativno majhen trg, smo prepoznali priložnost, da logistični center zgradimo prav v Sloveniji. Tudi naš lastnik je videl to priložnost. Zdaj v regiji gradimo veliko logističnih kapacitet, saj smo pravkar odprli logistični center v Bolgariji, junija smo odprli drugega v Avstriji, pred dvema letoma smo odprli center v Srbiji, gradimo dodatne kapacitete na Slovaškem, želje so tudi v drugih državah, kjer smo navzoči, vendar se je lastnik odločil za Slovenijo. To bo ena večjih investicij v naši skupini.

Kako bo investicija vplivala na rast prihodkov, širitev trgov? Kaj pričakujete?

Pričakujemo, da nam bo po dveh letih investicija začela prinašati dodatnih pet milijonov evrov na leto. Pri tem ne računamo na rast na drugih področjih, ki niso povezane z investicijo. Investicija in z njo povezani posli – dobavne verige, ki so povezane s tem logističnim centrom, ne zadevajo le strank v Sloveniji, ampak tudi v regiji, južni Avstriji, zahodni Italiji in širše.

Kakšne so bile razmere na logističnem trgu, ko ste se odločili za investicijo, in kakšne so zdaj? Še ohranjate optimizem ali pa morda čutite ohlajanje gospodarske rasti?

Za investicijo smo se odločili že pred leti. Pomanjkanje kapacitet je bilo očitno in traja že 15 ali 20 let. Že v času krize smo vedeli, da Slovenija potrebuje takšno investicijo. Trajalo je več let, da smo našli pravo zemljišče, dovolj veliko in na atraktivni lokaciji za sprejemljivo ceno. Ta postopek je trajal dolgo, zahteval je zelo veliko energije in stroškov, vendar danes gradimo. Pričakujemo, da bomo v tretjem kvartalu prihodnjega leta že operativni. Zdaj so razmere dobre, a pripravljeni smo na čase, ko razmere morda ne bodo tako dobre, kot so danes. Potreb po celotni dobavni verigi, po modernih špediterjih z informacijskimi rešitvami, ki lahko pomagajo našemu gospodarskemu okolju, je zdaj dovolj. Potrebe nas same iščejo.

Podjetje Cargo-partner je lani ustvarilo okoli 34 milijonov evrov prihodkov in dobrih 300.000 evrov dobička. Investicija na Brniku pa je vredna več kot 25 milijonov evrov. Kakšno breme bo za vas investicija in kako jo boste financirali?

Financirana bo potekalo prek matičnega podjetja iz Avstrije. Investicija bo seveda breme, a če hočeš na trgu rasti, če hočeš napredovati, če hočeš ponuditi nove, inovativne storitve, moraš investirati v tehnologijo, kapacitete, ljudi. Mi smo pozitivno prepričani, da bi bila investicija uspešna, da bo lastnik zadovoljen in da se bo hitro povrnila.

V kolikšnem času se bo to zgodilo?

Po načrtu se bo investicija povrnila v desetih letih, kar je precej hitreje, kot so standardi v tej panogi. Na parceli imamo možnosti za še dodatne širitve na 8500 metrov skladiščnih površin. Pričakujemo, da bomo širitev začeli v petih do sedmih letih.

Katere prednosti lokacije vidite na Brniku, kjer je tik pred končanjem tudi gradnja novega logističnega centra farmacevtske družbe Novartis, ki ga bo upravljala družba Kuehne + Nagel?

Brnik smo izbrali zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da je lokacija na letališču. Letališče je največje tovorno vozlišče v Sloveniji za Luko Koper, je blizu avtoceste in relativno blizu Ljubljane kot transportnega cestnega vozlišča države in širše v regiji. Ne nazadnje je zemljišč v tej velikosti v osrednji Sloveniji relativno malo. Izbire ni veliko. Iskali smo na različnih lokacijah, kombinacija vseh teh dejavnikov se je v teh razmerah izkazala za najboljšo.

Podpirate zamisel o gradnji železniške povezave z Brnikom?

Vsekakor. Železniška povezava je dveh vrst, potniška in tovorna. Letališče se bo razvijalo v obe smeri, v potniškem in tovornem smislu, kar pomeni ne le več potnikov, ampak tudi več zaposlenih na območju letališča. Na območju, na katero prihajamo, prihajajo tudi proizvodna in druga podjetja, ki se ukvarjajo s tovorom, in zelo smo zainteresirani za to, da bo železnica vodila do letališča.

Zaposlenost v Sloveniji je zdaj razmeroma velika. Katere profile delavcev boste iskali in kako jih boste našli?

Danes so kadri problem. Zdaj je dobrih prostih kadrov na vseh ravneh relativno malo. Menimo, da smo atraktiven, iskan delodajalec. Že zdaj imamo načrt za drugi kvartal prihodnje leto, kako bomo dobili kader, in s tem se ukvarjamo že več mesecev. Si pa ne zatiskamo oči, da imamo lahko nalogo. To je dobro tudi za državo, saj določa ceno delu. V Sloveniji dobro delo pogosto premalo cenimo. Če se cena delovne sile zvišuje, ima to učinek domin, ki ne nazadnje zvišuje tudi življenjsko raven in posledično gospodarsko moč države. Seveda ima tudi nasproten učinek, ki posredno zviša tudi ceno našim izdelkom v tujini, vendar mora imeti Slovenija strategijo, kako razvijati industrijo z visoko dodano vrednostjo. Še pred tem pa mora država znižati davke na dohodke, da bomo dovolj zanimivi, da bo dober kader ostajal doma.

Kako ocenjujete položaj Slovenije na logističnem trgu? Katere so prednosti?

Po eni strani me veseli, da je država zaznala logistiko kot strateško panogo v državi, žal pa je bilo v tem smislu narejenega veliko premalo. Zasebni sektor v logistiki še nekako sledi potrebam in trendom, država z infrastrukturo pa zamuja. Pogovarjati bi se morali že o tretjem železniškem tiru, Luka Koper ima zelo veliko rezerv glede na povpraševanje na trgu srednje Evrope, govorimo o tretji razvojni osi, drugi ring okoli Ljubljane bi moral biti narejen že pred desetletjem. Skladiščne in manipulacijske kapacitete zaostajajo. Smo daleč za soseščino, ne le za Italijo in Avstrijo, zaostajamo tudi za Madžarsko, Češko, Poljsko, čeprav imamo priložnosti in potencial.