Mrak: Zelo me skrbi tak nemško-francoski motor Unije

»Zelo me skrbi zdajšnja situacija v Franciji in v Nemčiji, ki sta bili vedno motor procesa evropskih integracij, obe pa sta zdaj oslabljeni, in brez močnega vodstva. Tak nemško-francoski motor, kot ga vidimo zdaj, ni ravno zelo prepričljiv,« nam je ob povolilnem dogajanju v vodilnih članicah Unije povedal ekonomist in poznavalec evropskih politik Mojmir Mrak.

Nova koalicija v evropskem parlamentu se bo po njegovi oceni »glede na rezultate volitev verjetno iskala onkraj treh osrednjih političnih skupin - evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in liberalcev. Verjetno bo segla še nekoliko naprej, proti desni. Kolikor razumem, je v sami EPP kar nekaj ljudi, ki ne podpirajo Ursule von der Leyen za predsednico evropske komisije. Če so omenjene tri politične skupine načeloma za skupno koalicijo v evropskem parlamentu, to še ne pomeni, da se s tem strinjajo tudi vsi člani teh skupin. Lahko se zgodi, da jih bo premalo za njeno potrditev. Zagotovo se bodo morali pogovarjati še s kom, verjetno s skupino [evropskih konservativcev in reformistov], ki ji pripada italijanska premierka Giorgia Meloni. To pomeni pomik v desno. Nekatere stvari, ki so nekoč veljale za bolj ekstremne, očitno postajajo običajne, del mainstreama,« prihodnjo politično kombinatoriko v evropskem parlamentu vidi sogovornik.

V prihodnje bo po njegovi oceni nujnih kar nekaj sprememb pri prioritetah in jedrnih ekonomskih politikah Unije, kot so politike konkurence, državnih pomoči in zunanje trgovine, »sicer Evropa ne bo mogla konkurirati zunanji konkurenci. Če bo Evropa hotela biti pomemben partner na globalni ravni, bo morala tudi bolj jasno govoriti z enim glasom. To pa pomeni tudi nujne spremembe pri odločanju o zunanji in varnostni politiki. Ali smo pripravljeni na to? Razprava o načinu glasovanja za te politike nas še čaka. Ali bomo še naprej imeli nujno soglasje držav, kar je zelo legitimno? V tem primeru pa nam mora biti jasno, da Evropa ne bo mogla biti učinkovita kot globalni partner. Nisem pa prepričan, da so se države Unije pripravljene odpovedati soglasnemu odločanju. To je ena od dilem, ki bo zdaj verjetno hitro na mizi.«

Evropa je po njegovi oceni relativno dobro odreagirala na evrsko krizo, ker je bila ta relativno jasna. »Vedelo se je, da gre Grčija čez nekaj dni v bankrot, če ne bomo ukrepali. Pri evropskem izgubljanju konkurenčnosti pa se stvari ne spreminjajo tako dramatično od danes na jutri. Zato je tudi pritisk na politike, da se karkoli spremeni, zelo majhen. Bojim pa se, da se bomo nekega dne zbudili v neki situaciji, ko bo preprosto prepozno za odločitve. Evropsko neodločanje v tem primeru dejansko pomeni odločanje,« na nujnost boljšega upravljanja Unije opozarja Mrak.