EU utrdila slovensko demokracijo in gospodarstvo

Uvod v praznovanje 20. obletnice vstopa Slovenije v EU bo tako imenovani predsedniški vrh vseh sosednjih držav, ki ga bo prihodnji teden gostila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Vlada pa bo okroglo obletnico zaznamovala 9. maja v Novi Gorici, na dan zmage, ki je kasneje postal dan Evrope. Kaj so glavni dosežki države v evropski zvezi, potem ko je z včlanitvijo izpolnila enega svojih ključnih strateških ciljev?

»Največ so pridobile države, ki so v projekt članstva v Evropski uniji odšle z racionalnimi pričakovanji. Tiste, ki so EU videle kot mesto za konsolidacijo nacionalne varnosti, učinkovit prehod v tržno gospodarstvo in stabilno demokracijo, so lahko s svojimi dosežki zagotovo zadovoljne,« ocenjuje mednarodna politologinja s FDV dr. Ana Bojinović Fenko, tudi strokovnjakinja za zadeve EU. V tem oziru izpostavlja baltske države v kontekstu njihove sosede Rusije ter zelo majhne države, ki so močno vpete v evropsko in s tem globalno gospodarstvo, na primer Ciper, Malto, Slovenijo, Estonijo in Latvijo.

»Tiste države, ki so v EU vstopile predvsem z ambicijo svoje politične elite, da se ponovno vzpostavijo kot vodilna evropska sila ob boku Franciji, Nemčiji in Združenemu kraljestvu – s tem mislim predvsem na Poljsko in Madžarsko –, pa s svojim dosežkom ne morejo biti povsem zadovoljne,« še dodaja sogovornica.

V EU po njenem namreč prevladuje politična kultura legitimnosti voditeljstva na podlagi spoštovanja vrednot EU, in ne izsiljevanja na podlagi svoje nekdanje zgodovinske veličine. S težavami, ko je trčila z vrednotami EU, se je soočila tretja vlada Janeza Janše v času drugega predsedovanja Slovenije svetu EU. Slovenija je doslej dvakrat predsedovala svetu EU, po naključju obakrat za časa vlad Janeza Janše. Na drugi strani pa slovenski desnici, kljub temu da je relativno uspešnejša na evropskih volitvah, nikoli ni uspelo imenovati svojega evropskega komisarja iz Slovenije.

»Mislim, da je Slovenija ena zglednejših držav, saj ji kot družbi počasi, a vztrajno uspeva predelovati konfliktno evropsko zgodovino in predvsem svoje mesto v njej v konstruktivni smeri sprave, kot je to uspelo družbam zahodnoevropskih držav,« ocenjuje dr. Ana Bojinović Fenko. Vprašanje največjega dosežka Slovenije kot članice EU ocenjuje z dveh zornih kotov. Z vidika položaja države v mednarodni skupnosti ter notranjega delovanja države. »Slovenija je kot članica EU ne le stabilna, demokratična in varna država, ampak zmore kljub omejitvam male sile konstruktivno prispevati v mednarodni skupnosti. Zagotovo je kot članica EU bolj pozitivno prepoznavna in ima pri svojem zunanjepolitičnem delovanju na voljo multiplikacijo sredstev zunanjega delovanja, povezav in ugleda EU.«

Infografika: Delo

Z vidika domače politike in notranje organizacije države pa Ana Bojinović Fenko kot enega ključnih dosežkov izpostavlja konsolidacijo demokratičnih vrednot. »Nikakor ne romantiziram še vedno obstoječe pomanjkljivosti v dnevni politiki in tranzicijski politični kulturi. Vendar je prav članstvo v EU tisto, ki se ob aktivnem spodbujanju demokracije, pravne države, svobode govora in spoštovanja človekovih pravic kaže kot ključni dejavnik zagotavljanja ter nadzora teh vrednot v Sloveniji.«

Osnova za članstvo – izplen pogajanj

Ko se vodja ožje pogajalske skupine za vstop v EU Janez Potočnik ozre na dvajset let slovenskega članstva v evropski zvezi, opozori na nerazčiščen odgovor na osnovno vprašanje – kaj so bila pravzaprav naša pričakovanja. »Ljudje vedno vrednotimo svojo srečo in uspeh glede na pričakovanja. In tu je odgovor praviloma zelo subjektiven, tudi ko gre za izplen slovenskega članstva v EU.« Za Potočnika je EU uspešen projekt, brez nje bi bilo veliko slabše, kot je: »Bi bilo lahko bolje? Seveda.«

Po oceni Janeza Potočnika je Slovenija na koncu pogajalskega procesa dosegla zelo dobre pogoje pri ključnih finančnih področjih, kot so bile strukturna in kohezijska ter kmetijska pomoč. »Še danes se te stvari poznajo. Zaradi tega je Slovenija po vstopu v EU napredovala relativno hitreje od povprečja EU.«

Marsikaj dobrega v Sloveniji se je zgodilo in zgradilo s pomočjo EU, je prepričan Potočnik. Tudi če Slovenija v evropski proračun prispeva enako količino denarja, kot ga potem pri pogojevanju iz evropskega proračuna dobi nazaj, je bilo to še zmeraj dobro. »Ker si nazaj dobival denar izključno za ciljne namene. V domačem proračunu pa bi bilo to čisto drugače. Doma se zgodi nešteto pritiskov iz različnih smeri, da se denar razdeli, pri tem pa se razvojna komponenta razgubi in teh investicij preprosto ni. Razvojna komponenta se je v dvajsetih lepo porazdelila.«

Kohezija je Slovenijo reševala v finančni krizi

»Članstvo Slovenije v EU je imelo na gospodarskem področju številne in zelo raznovrstne vplive, ki jih je mogoče razdeliti na vplive na nivoju države kot celote, kjer je članstvo jasno vplivalo na višjo gospodarsko rast, kot bi jo imeli sicer, če ne bi bili članica,« kot največji učinek dvajsetletnega članstva v EU izpostavi dr. Mojmir Mrak, profesor ekonomije z ljubljanske ekonomske fakultete. »Država je s članstvom postala tudi bolj gospodarsko prepoznavna za tuje investicije. Verjetno je imelo članstvo tudi določen vpliv na bonitetno oceno države,« še dodaja.

Na nivoju gospodarskih subjektov v Sloveniji pa je jasno, da je za majhno in odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, ključno biti del skupnega evropskega trga. Kar se tiče makroekonomskih vidikov članstva v EU, pa je članstvo vplivalo na obe veliki makroekonomski politiki. V fiskalnem delu gre za finančne tokove med proračunom EU in Slovenijo. Na monetarnem področju pa Mrak izpostavi dejstvo, da smo se zelo hitro vključili v monetarno unijo (leta 2007) in prevzeli skupno valuto.

Kot članica Slovenija vplačuje v proračun EU, na drugi strani ima dostop do nekaterih skupnih sredstev. »V dvajsetih letih je imela Slovenija polni dostop do kohezijskih sredstev in tudi do precejšnjih kmetijskih sredstev. Finančno gledano so bili prilivi iz evropskega proračuna precej večji od vplačil v proračun, Slovenija pa je bila neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, kar je primerno stopnji razvitosti.«

Najbolj pa so na gospodarski razvoj Slovenije vplivala kohezijska sredstva, ki so namenjena manj razvitim regijam v EU. Slovenija je bila nekje na nivoju 72 odstotkov povprečja EU ob vstopu, danes smo na 92 odstotkih. »V dvajsetih letih je Slovenija, gledano generalno, rasla hitreje od povprečja EU, s tem pa smo razvojni razkorak nekoliko zmanjšali,« dodaja Mrak.

Zelo pomembno pa je, še poudari, da je bila v časih finančne krize prisiljena zmanjšati v izdatke nacionalnega proračuna, naložbe pa niso bile prizadete, saj so bile sofinancirane iz kohezijskih sredstev: »Med finančno krizo v Sloveniji je bil ta naložbeni segment edini, ki ni bil deležen drastičnih rezov, s tem pa je imel pomembne proticiklične učinke.« Pri tem Mrak jasno poudari, da Slovenija dosega povprečje EU, zato bo teh sredstev po letu 2027, ko se začne nova večletna finančna perspektiva, bistveno manj.

Močno povečana mobilnost študentov in profesorjev

»Članstvo v EU je bilo za Slovenijo zelo koristno, ker je slovenskemu gospodarstvu omogočilo po eni strani brezcarinski dostop do velikega, 450-milijonskega evropskega trga, po drugi strani pa relativno stabilnost in privlačnost za tuje investicije,« kot najpomembnejši dosežek slovenskega članstva v EU izpostavi dr. Jože P. Damijan, prav tako profesor ljubljanske ekonomske fakultete. Nekoliko problematična je po njegovem zgolj vključitev v območje z evrom, kar po eni strani povečuje izpostavljenost Slovenije evrskim krizam, ki so vgrajene v delovanje monetarne unije, na drugi strani pa jemlje fleksibilnost slovenskim ekonomskim politikam, saj ni več instrumenta menjalnega tečaja in proste fiskalne politike. Ne glede na vse pa je bilo po njegovem z ekonomskega vidika članstvo v EU za Slovenijo zelo pozitivno.

Članstvo v EU je bilo pozitivno tudi za visoko šolstvo in raziskovanje. »Zaradi evropskih programov, kot so Erasmus in Jean Monnet, se je močno povečala mobilnost študentov in profesorjev znotraj EU, kar je Sloveniji močno povečalo integracijo v evropski visokošolski prostor.« Ekonomska fakulteta v Ljubljani je eden najboljših primerov tega, kar se kaže v velikem deležu tujih študentov in profesorjev, povečani kvaliteti študijskih programov in treh mednarodnih akreditacijah.

Tudi na raziskovalnem področju je bila vključitev Slovenije v EU zelo pozitivna. »Raziskovalni programi, kot so EU-Phare, Okvirni programi in Horizont 2020, so slovenskim raziskovalcem in raziskovalnim inštitucijam omogočili vključitev v mednarodne raziskovalne konzorcije, pretok znanja in izboljšanje kvalitete znanstvenih objav.« Sam je bil vključen v dva ducata evropskih projektov, zaradi česar je lahko akademsko napredoval.