Model klasične banke je preživet

Ljubljana – Digitalizacija vodi v spremembo poslovne kulture in poslovnih modelov tudi pri bankah. Banke se srečujejo z izzivi tako na področju hitrega razvoja tehnologij kakor tudi ob izpolnjevanju zakonskih zahtev, ki ima za posledico neprestano prilagajanje informacijske podpore na strani bank.

Banke se prilagajajo tudi spremenjenim navadam svojih strank. Starejša populacija strank, ki upravlja veliko sredstev, je bolj konservativna in počasneje sprejema nove možnosti. Na drugi strani pa so čedalje zahtevnejše mlajše generacije, ki pa upravljajo malo sredstev.

Regulatorno okolje največja ovira za razvoj

Anketa o digitalizaciji bančnih sektorjev Hrvaške, Češke, Madžarske, Romunije, Slovaške in Slovenije, ki jo je direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo predstavila tudi na nedavnem posvetu informatikov v bankah v organizaciji izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije (ZBS), je pokazala, da so vse države kot najpomembnejšo oviro za razvoj novih sodobnih produktov navedle regulatorno okolje. Stroški naložb v informacijske tehnologije so veliki. Največ inovativnih produktov pa so banke v teh državah zadnja tri leta ponudile na področju kreditiranja in plačilnega prometa, kar je zagotovo tudi posledica začetka veljavnosti direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu.

Anketa je še pokazala, kot so na naše vprašanje glede njenih rezultatov odgovorili v ZBS, da je v Sloveniji večina bank zaradi digitalizacije spremenila svoje strateške in poslovne načrte. Podjetja, in tudi banke, pa se še vedno ubadajo tudi s pomanjkanjem ustreznega kadra.



Banke v svojih načrtih za prihodnost poskušajo nanizati rešitve za različne izzive. Tako ima na primer Intesa Sanpaolo Bank pred seboj zelo jasen cilj, ki naj bi ga uresničila do konca leta 2021. »V svojem triletnem načrtu smo si namreč zadali postati vodilna banka na področju digitalnega poslovanja, zagotoviti nov komercialni zagon z novim in enostavnim večkanalnim storitvenim modelom, poenostaviti in pospešiti procese poslovanja, dodeliti poslovalnicam novo vlogo pri vzpostavljanju in negovanju odnosov s strankami ter vzpostaviti nov program razvoja kadrov, ki bodo pripravljeni na nove izzive,« pojasnjuje Igor Radovič, direktor sektorja za marketing in korporativno komuniciranje pri banki Intesa Sanpaolo.

Obenem dodaja, da bo njihovo prizadevanje tudi leta 2020 v celoti usmerjeno v uresničevanje teh ciljev, pri čemer bodo ustrezno upoštevali makroekonomske trende, regulatorne zahteve in konkurenčne okoliščine. »Zelo zgovoren signal o naših namenih smo dali s tem, ko smo na trg pripeljali storitev apple pay. In to je šele začetek. Tehnološke spremembe odpirajo nove priložnosti tudi pri poslovanju s podjetji. Prepričani smo, da bomo tudi na tem področju skupaj z našo matično banko lahko tvorno prispevali k preobrazbi in rasti slovenskih podjetij. Sicer pa je bila inovativnost od nekdaj zapisana v našem DNK, kar želimo še naprej skrbno negovati,« še pojasnjuje Igor Radovič.
 

Človeški faktor najtežji del procesa digitalizacije

Najtežji del procesa digitalizacije je, kot poudarjajo vsi, prav človeški faktor. Organizacijska kultura na primer v bankah ni ravno sinonim za uvajanje hitrih sprememb in inovacij, saj je glavna naloga v bančnem okolju obvladovanje tveganj. To pa je povezano s stabilnostjo, zaupanjem, tradicijo in predvidljivostjo.

Ena od pasti, v katero se ujame večina podjetij v procesu digitalizacije, je, da se preveč osredotočijo na tehnologijo in optimizacijo stroškov, namesto na poslovna izhodišča, kot so uporabniška izkušnja, večja dodana vrednost za stranke in temu prilagojen poslovni model. Zadovoljna stranka je tudi zvesta stranka in to je danes v agilni konkurenci zelo težko doseči in še teže ohraniti, so med drugim ugotavljali tudi na nedavni Mikrocopovi poslovni IT-konferenci.



Da je ključ za dolgoročno uspešnost podjetij v približevanju strankam, se je strinjal tudi Goran Djuratovič, direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja v Generaliju Investments, in ponazoril, da je v družbi za upravljanje pristop vlagatelja k skladu ključen poslovni proces in obenem tudi prvi stik z družbo. Primerjajo jih z globalnimi ponudniki spletnih storitev, h katerim lahko kadarkoli pristopijo na daljavo, zato so se v Generaliju Investments odločili za prenovo in digitalizacijo svojega ključnega poslovnega procesa – pristopa k skladu, ki so ga skrajšali za 70 odstotkov in ga tako še bolj približali vlagateljem.

Poznavanje strank in njenih vrednot

Pri digitalizaciji gre predvsem za spremembo poslovnega modela banke, ki jo narekuje dnevna rast finančnotehnoloških oziroma tako imenovanih fintech podjetij, to je podjetij, ki finančne storitve ponujajo na tehnološko nov način. To pomeni, da tehnologijo uporabljajo zgolj za izvajanje določenih operacij in servisa ter se pri tem ne ukvarjajo z regulativo, pa je na posvetu ZBS dejal Dejan Gavrilovski iz PwC (Pricewaterhousecoopers). Opozoril je tudi na nujnost, da mora banka poznati ne samo svojo stranko, ampak tudi njene vrednote. Ključno je zagotavljanje kibernetske varnosti, saj so na voljo vedno nove tehnologije in nove naprave, ki se povezujejo v megasisteme.

Krešimir Filla iz PWC pa je ob predstavitvi načinov napadov in zlorab posebej izpostavil povečanje števila primerov kraje in zlorabe podatkov. Ker pa je še vedno težava tudi kroženje škodljivih programskih kod, je zgodnje odkrivanje kibernetskih poskusov napadov še toliko pomembnejše. Vsaka organizacija bi morala redno opravljati varnostno testiranje celotne informacijske infrastrukture in opreme po realističnih scenarijih ter sproti odpravljati morebiti ugotovljena varnostna tveganja.



Direktor za področje podpore poslovanja iz banke Intesa Sanpaolo Božo Belčec pa je opozoril, da je treba fintech rešitve pripeljati v banke, saj bo prihodnja naloga bančnika, da bo znal stranki predstaviti produkt, vse drugo pa bo lahko naredil stroj. »Digitalizacija namreč pomeni predvsem spremembo kulture organizacije in ne toliko avtomatizacije procesov,« je še dodal. Kot je še pojasnil, se generacije z vidika starosti ne menjajo tako hitro kot tehnologija, zato morajo banke poiskati način, kako nove storitve in tehnologije približati in prodati starejši populaciji strank. Predlagal je povezovanje bank na forumih in v delovnih telesih, da bi lahko skupaj predlagale in zagovarjale poenostavitve regulatornih okvirov, saj banke izgorevajo ob preveč zahtevnih okvirih.
 

Preživet model klasične banke

Model klasične in univerzalne banke je preživet, zato je treba vzpostavljati ustrezno ravnovesje med digitalnim in tradicionalnim načinom poslovanja. Zato sodita hiter razvoj in krepitev zavzetosti na digitalnih kanalih med najpomembnejše strateške prioritete, pa je menil Mitja Učakar iz NLB. Po njegovem mnenju je pričakovati, da bodo odločitve v bankah v prihodnjih letih 15 letih digitalne in povezane z umetno inteligenco. Se pa bančniki strinjajo, da banke močno pogrešajo kadre in ustrezno znanje s tega področja, saj ni pričakovati, da bo umetna inteligenca ob sočasnem naraščajočem trendu strojnega učenja človeka popolnoma nadomestila.