Neomejen dostop | že od 9,99€
Seznanjeni smo z naborom ukrepov evropske komisije, jemljemo jih na znanje, a ta trenutek ni potrebno, da bi Republika Slovenija ukrepala. Ko bo in če bo potrebno, bomo pripravljeni in bo Slovenija ukrepala, je po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Glede na druge države je Slovenija bolj na varni strani in ni toliko izpostavljena. Zakupi energentov so bili že mnogo pred podražitvami, dobavitelji za zdaj obvladujejo razmere, je dejal Vrtovec: »Bistvenih podražitev elektrike za zdaj ni na vidiku, razen pri enem velikem ponudniku, ki je to napovedal. Državljani in državljanke se lahko kadar koli odločijo zamenjati ponudnika. Do začetka prihodnjega leta ne gre pričakovati drastičnih dvigov.«
»Gospodarstvo je razočarano nad prepočasnimi odzivi slovenskih in evropskih odločevalcev ter odsotnostjo pravočasnih rešitev, ki bi naslovile izjemen porast cen energentov,« je kritičen generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.
Ne nazadnje okoli 40 odstotkov podjetij še nima zakupljene elektrike za prihodnje leto. Vrtovec je dejal, da bo posebna delovna skupina spremljala dogajanje.
Na Gospodarski zbornici opozarjajo, da so v sredo predstavljeni ukrepi Evropske komisije prednostno usmerjeni v reševanje energetske revščine gospodinjstev, medtem ko v prid reševanja težke situacije v industriji dovoljuje le ukrepe, ki so skladni z ukrepi državnih pomoči. Slovenija pa kot tretja najbolj industrializirana država v Evropi zaradi umeščenosti v sredino verig vrednosti precej bolj odvisna od nihanj cen energentov kot druge države EU. Poleg tega je slovensko gospodarstvo relativno velik neto uvoznik energetskih surovin.
V jeklarski skupini SIJ le manjši del energentov zakupujejo za prihodnja leto. »Glede na izredno nesorazmerne rasti cen v zadnjih mesecih, si težko predstavljamo, da bi lahko v celoti to poviševanje prenesli na končne kupce. Zato v tem trenutku težko ocenjujemo obseg posledic tega poviševanja cen energentov na naše poslovanje. Istočasno pa tako kot večina evropske energetsko intenzivne industrije pričakujemo pomoč države oziroma EU za blažitev posledic teh dvigov,« poudarja izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo, investicije v skupini SIJ Slavko Kanalec.
GZS je prejšnji teden predsedniku vlade in pristojnim ministrom poslala poziv k ukrepanju in nabor predlogov, o čemer smo prvi pisali v Delu, vendar na odgovor še čakajo. »Najpomembnejši kratkoročni ukrep, ki ga je omenila tudi Evropska komisija, je rebalans porabe sredstev iz Podnebnega sklada. GZS poziva vlado, naj nemudoma sprejme Uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, za katere se slovenska energetsko intenzivna industrija zavzema že osem let. Poleg tega predlagamo oblikovanje posebne sheme za pomoč najbolj prizadetim podjetjem iz vseh sektorjev, ki se soočajo z izjemnim dvigom stroškov energentov v deležu njihove prodaje,« so zapisali.
GZS in Energetska zbornica Slovenije med kratkoročnimi ukrepi predlagala še začasno znižanje določenih prispevkov in trošarin ter morebitni časovno omejen poseg v same cene električne energije, ki se oblikujejo na borzi, vendar pa obstaja manevrski prostor za pogajanja med trgovci in dobavitelji.
Prihodnji teden bodo o energetski krizi govorili voditelji držav EU, Slovenija pa je kot predsedujoča Svetu EU sklicala izredno zasedanje energetskih ministrov, ki bo 26. oktobra. Na tem bodo iskali skupne rešitve, ki bodo državljanke in državljane ubranile pred nadaljnjim drastičnim dvigovanjem cen, so sporočili po včerajšnji seji vlade. »Želim si, da bi bil odgovor Evropske unije hiter, le enotna Evropska unija namreč lahko premaga te zagate,« je dejal Vrtovec.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji