Mesec: Shema skrajšanega delovnika v začetku 2025

Osnutek zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, ki bi bila na voljo tudi posameznim podjetjem v težavah, je že pripravljen, tako da bi bil lahko zakon sprejet v začetku 2025, osnutek novele zakona o evidencah delovnega časa, ki rahlja obveznosti delodajalcev, pa bo na ESS 6. decembra, je na OZS povedal minister za delo Luka Mesec.

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je ministra danes opozoril na več izzivov, predsednik zbornice Blaž Cvar pa je kot najbolj nujno izpostavil pomoč podjetjem v avtomobilski industriji in drugih panogah, ki so se znašla v težavah.

Inšpektorat ne bo več brezzobi tiger

Kot je na seji odbora in pozneje v izjavi za novinarje v Ljubljani dejal Mesec, je osnutek zakona, ki bo vzpostavil stalno shemo subvencioniranja skrajšanega delovnika, »praktično spisan«. Sprva je bilo po njegovih besedah mišljeno, da se bo shema aktivirala v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije, ob aktualni krizi pa so nato dodali še možnost aktivacije za posamezna podjetja, ki bi se znašla v težavah. Ta bi lahko oddala vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči na Zavod RS za zaposlovanje.

Obrtniki še vedno vztrajajo pri spremembah zakona

Na OZS so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju sheme. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak, sicer direktor Orodjarstva Gorjak, ki zaposluje 88 ljudi in se ukvarja s proizvodnjo orodij za avtomobilsko industrijo, je povedal, da so že začeli upokojevati tiste, ki izpolnjujejo pogoje za to, zaposlenim za določen čas pa ne podaljšujejo pogodb. Po najslabšem scenariju bi bili lahko v prihodnje, če shema ne bo sprejeta pravočasno, prisiljeni odpustiti od 20 do 30 odstotkov zaposlenih.

Mesec je ocenil, da bo predlog zakona za parlamentarno obravnavo pripravljen do konca leta, sprejet pa v začetku leta 2025.

Obrtniki še vedno vztrajajo tudi pri spremembah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, o katerih se bodo poskušali socialni partnerji dokončno uskladiti na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 6. decembra.

Minister je potrdil, da je najbolj problematičen 18. člen zakona, ki narekuje, kaj je treba vpisovati v evidence. Prej je po njegovih besedah vključeval osem točk, od lanskega novembra pa je predvideno še dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre, denimo, za izmensko ali nočno delo.

Z obrtniki in podjetniki je spregovoril o evidentiranju delovnega časa, pravilniku o premeščanju bremen, spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delu upokojencev in pomoči podjetjem, ki so se zaradi upada naročil znašla v težavah. FOTO: OZS

Stekel bo socialni dialog o morebitnih popravkih

Kompromisni predlog ministrstva ohranja dnevno evidentiranje prihoda in odhoda, briše evidentiranje odmora, za preostale podatke pa namesto dnevnega predvideva tedensko beleženje, je razkril.

Za OZS je, tako Cvar v izjavi za medije, pomembno, da se pri evidentiranju prihoda in odhoda z dela dogovorijo za evidentiranje bolj življenjskih intervalov, saj da preračunavanje minut pri ročnem vodenju prinaša administrativne napake oziroma nenamerne kršitve.

Zbrani predstavniki OZS so danes ministra znova opozorili tudi na neživljenjskost pravilnika o premeščanju bremen, ki je šel v uporabo 1. avgusta. Želijo si, da bi bilo to, kar je po pravilniku zdaj obvezno, priporočljivo, tako kot v Nemčiji. Mesec je sicer pravilnik do novega leta zamrznil, Inšpektorat RS za delo pa naj bi mu do konca tega tedna pripravil poročilo o njegovi izvedljivosti v praksi. Če bo treba, bo stekel socialni dialog o morebitnih popravkih, je obljubil.

Za delavce na gradbiščih ohlajeni prostori in napitki

O še bolj fleksibilnem zaposlovanju

Govor je bil tudi o pokojninski reformi. Cvar je na seji upravnega odbora podčrtal, da gospodarstvo ne more privoliti v nove obremenitve, ker te izhajajo že iz zakona o dolgotrajni oskrbi. V OZS se v luči iskanja novih virov zavzemajo za razbremenitev plač, saj da se bodo višje neto plače prek potrošnje oz. DDV prelile nazaj v proračun.

Mesec je v zvezi s pokojninsko reformo novinarjem dejal le, da njena priprava dobro napreduje in da bi lahko prvi del pogajanj uspešno zaključili do novega leta. Na seji pa je poudaril, da so potrebe po novih davkih ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod, saj se kot družba staramo.

Zbrani so spregovorili o še bolj fleksibilnem zaposlovanju, denimo upokojencev, tako da delo te skupine ne bi bilo tako omejeno, o čemer se je minister pripravljen pogovarjati. Naklonjen je tudi razbremenitvi starejših zaposlenih. V sklepnem obdobju dela bi jim omogočil, da oddelajo 80 odstotkov delovnika, za to dobijo 90 odstotkov plače in sto odstotkov prispevkov, pri plačilu katerih naj bi lahko sodelovala država. Prav tako je bilo med izzivi omenjeno lažje zaposlovanje tujcev pri zaupanja vrednih delodajalcih, posledično pa še potreba po ustrezni integraciji teh migrantov.