Lokacija podatkovnega centra je pomembna

Podjetja se ob izbiri ponudnika storitev podatkovnega centra ali pri postavitvi podatkovnega centra pogosto pogovarjajo predvsem o tehničnih lastnostih objekta in opreme v njem. Geografsko lokacijo pa jemljejo kot dano. A tudi tej izbiri velja posvetiti več pozornosti, saj neposredno vpliva na varnost in dostopnost podatkov in storitev.

Geografska lokacija vpliva že na razpoložljivost in kakovost infrastrukture, ki je potrebna za delovanje podatkovnih centrov. Pomembno je, da je podatkovni center blizu glavnih omrežnih vozlišč, ki zagotavljajo visoke hitrosti povezljivosti in nizke zakasnitve (latence). To je še posebej pomembno za storitve v oblaku ter storitve v realnem času, kot so videokonference, strežniki za videoigre itd., od katerih je močno odvisna uporabniška izkušnja strank.

Lokacija mora imeti zanesljivo električno oskrbo, sisteme za obvladovanje izpadov energije (brezprekinitveno napajanje) ter ustrezen hladilni sistem za vzdrževanje optimalne temperature strežniških naprav. Lokacija najbolj očitno vpliva na dostopnost virov, kot so energija, voda in drugi viri, potrebni za delovanje in vzdrževanje podatkovnega centra. Vse našteto že znatno omeji območja, kjer se lahko tak objekt nahaja.

Podnebno odporni podatkovni centri

Požari, poplave, potresi, tornadi in strele z jasnega so več kot le podnebne ujme, razrastejo se lahko v naravne katastrofe. Čeprav se jim v preteklosti ni pripisovalo večjega pomena pri odločitvi za podatkovni center (z izjemo potresov), saj je bila verjetnost njihovega nastanka in vpliva na podatkovni center nizka, vse bolj ekstremni vremenski pojavi v zadnjih letih snovalce podatkovnih centrov opominjajo, da morajo (po)misliti tudi nanje. Geografska lokacija namreč vpliva tudi na podnebne razmere, kot so temperaturna nihanja, vlaga in nevarnosti naravnih katastrof.

Varovanje in varnost podatkov

Sama lokacija znatno vpliva na varnost podatkovnih centrov. Pa ne le na fizično varnost, saj je relativno enostavno postaviti ograje, videonadzorne kamere, napredne ključavnice, kontrolo pristopa in zaposliti varnostnike. Na podatke v digitalni obliki danes prežijo predvsem hekerji, zato vsak podatkovni center zaposluje tudi vedno obsežnejšo ekipo strokovnjakov za informacijsko in kibernetsko varnost. Z vidika podatkovnega centra so namreč kibernetski napadi bistveno večja nevarnost kot teroristične dejavnosti. Ko smo že pri strokovnem kadru – lokacija vpliva tudi na dostopnost usposobljenega kadra za upravljanje in vzdrževanje podatkovnega centra. V tej luči velja izbrati lokacijo, ki ima dostop do tehnoloških talentov.

Potem pa je tu še drug vidik zaščite podatkov. Posamezne države ali regije lahko ponujajo boljšo pravno zaščito podatkov in boljše standarde za varnost informacij. Tudi pravila EU, da se podatki evropskih državljanov ne smejo izvažati in obdelovati v ZDA ali Aziji, narekujejo izbiro lokalnega ali regionalnega podatkovnega centra.

Primož Klasinc, vodja oddelka za kibernetsko varnost v družbi A1 Slovenija: »Podjetja vse pogosteje izbirajo oblak za svoje IT-okolje, saj lahko tako enostavneje uvedejo nove aplikacije ali storitve, ne da bi morala (prej) poskrbeti za nakup drage IT-infrastrukture. Foto A1

Poznate Exoscale? Gre za švicarsko podjetje v lasti A1 Digital (sestrsko podjetje A1 Slovenija), ki ponuja storitve naprednega gostovanja v oblaku. Pred več kot desetletjem so ga ustvarili računalniški zanesenjaki in postavili eno najzmogljivejših in najzanesljivejših oblačnih platform na svetu, prav vsi gradniki so vsaj podvojeni (pristop N+1). Exoscale je več kot le odlična alternativa oblačnemu gostovanju pri Amazonu, Googlu, Microsoftu ali katerem drugem tehnološkem velikanu, saj je za evropska in slovenska podjetja primernejši. Pa še ameriški »organi nadzora« ne morejo »kukati« v njihove podatke, saj je skladen z GDPR. Podatkovni centri Exoscale se namreč nahajajo izključno v Evropi, najdemo jih v Frankfurtu, Münchnu, Sofiji, Zürichu, Ženevi in od junija letos tudi na Dunaju, kjer gostijo več kot 5000 poslovnih strank, med drugim velikane, kot je CERN. To pa pomeni, da so podatkovne povezave do njih bistveno hitrejše kot na drugo stran luže, posledično oblačne storitve delujejo hitreje oziroma odzivneje, pa tudi prenos velikih količin podatkov je v tem primeru močno olajšan.

Ne pozabite na varnostne kopije

Selitev poslovanja v oblak, ki je sicer nadpovprečno varno IT-okolje, lahko podjetju (in zaposlenim) da lažen občutek varnosti. Podatki v oblaku oz. podatkovni center ponudnika namreč privzeto niso zaščiteni pred nenamernim brisanjem, prepisovanjem ali podobnimi nevšečnostmi. Še več, večina ponudnikov, ki nudi osnovne storitve varnostnega kopiranja, strankam ne zagotavlja, v kakšni obliki podatke lahko dobijo nazaj – morebiti celo zgolj kot ničle in enice. Vse s ciljem, da stranke naročijo še profesionalno rešitev izdelave varnostnih kopij. A podjetja rada varčujejo, brezplačne storitve varnostnega kopiranja podatkov pa so brezplačne prav na račun odsotnosti večine varnostnih mehanizmov. Pri izbiri rešitve za varnostno kopiranje velja zato preveriti, ali ta zagotavlja tudi aktivno zaščito proti zlonamerni (ang. malware) in izsiljevalski (ang. ransomware) programski opremi ter morebitne druge napredne funkcije, ki jih podjetje potrebuje.

Kako torej poskrbeti za miren spanec direktorja (podjetja, informatike, financ)? Takole nam je na omenjeno vprašanje odgovoril Primož Klasinc, vodja oddelka za kibernetsko varnost v družbi A1 Slovenija: »Podjetja vse pogosteje izbirajo oblak za svoje IT-okolje, saj lahko tako enostavneje uvedejo nove aplikacije ali storitve, ne da bi morala (prej) poskrbeti za nakup drage IT-infrastrukture. Exoscale je z vidika podjetja/naročnika ne le izjemno varen, temveč tudi neomejeno razširljiv, saj omogoča preprosto dodajanje virov kot npr. novih virtualnih naprav. Kot pri vseh sistemih je tudi v primeru virtualizacije okolja v oblaku treba poskrbeti za napredno varnostno kopiranje, ki omogoča takojšnjo obnovo podatkov.«

A1 Cyber Backup je namenska rešitev, s katero podjetja poskrbijo za varnostno kopiranje podatkov od fizičnih in virtualnih strežnikov do naprav zaposlenih, varno hrambo varnostnih kopij v evropskem oblaku ali lokalno. »Ne le izdelava varnostnih kopij, veliko pozornosti je namenjene tudi preprosti restavraciji oz. obnovi podatkov iz varnostnih kopij. Podjetja namreč iščejo rešitve, ki jim zagotavljajo, da bodo ob hekerskem napadu ali drugi katastrofi lahko hitro in enostavno obnovila podatke na svoji ali rezervni lokaciji in nadaljevala delo,« je še dodal sogovornik.