Leto dni po strmoglavljenju v Indoneziji Boeing 737 max ostaja na tleh

Letala ameriškega proizvajalca Boeing 737 max ostajajo leto dni po strmoglavljenju v Indoneziji in sedem mesecev po strmoglavljenju v Etiopiji - v nesrečah je skupno umrlo 346 ljudi - prizemljena. Ameriška zvezna uprava za letalstvo FAA še ni odločila, ali in kdaj bo tem letalom znova dovolila leteti.

Pred natanko letom dni, 29. oktobra 2018, je v Indoneziji v strmoglavljenju boeinga 737 max prevoznika Lion Air umrlo 189 ljudi. 10. marca letos je letalo istega modela prevoznika Ethiopian Airlines strmoglavilo v Etiopiji, umrlo je 157 ljudi. Po drugi nesreči so regulatorni organi po svetu, med drugim v Evropi, Kanadi in na Kitajskem, nato pa tudi v ZDA tem letalom prepovedali leteti.

Preiskave obeh nesreč so pokazale, da bi lahko bil eden od vzrokov nepravilno delovanje avtomatskega sistema MCAS, ki naj bi preprečil t. i. prevlečen let (ko letalo izgubi vzgon). V obeh primerih se je sistem kmalu po vzletu vklopil zaradi napačnih podatkov senzorjev, piloti pa sistema niso mogli pravočasno izključiti in prevzeti nadzora nad letalom.



Indonezijski preiskovalci so minuli teden objavili izsledke, po katerih je nesreča posledica devetih med seboj povezanih dejavnikov, med njimi nezadostnega usposabljanja pilotov in slabe zasnove sistema MCAS. FAA je po prvi nesreči Boeing opozorila na morebitno napačno nastavljene senzorje za MCAS in družba je začela sistem posodabljati, a popravki še niso bili nared, ko je marca prišlo do druge nesreče.

Po strmoglavljenjih so se pojavila ugibanja, ali je Boeing v želji po čimprejšnjem dokončanju modela max ubiral bližnjice. Prevoznik American Airlines, ki je letala kupoval izključno pri Boeingu, je spomladi leta 2011 tega ameriškega proizvajalca opozoril, da razmišlja o velikem naročilu letal evropskega konkurenta Airbus A320 neo, ki so neposredna konkurenca modelu 737. Boeing je želel čim prej narediti letalo, ki bi bilo primerljivo 320 neo, da ne bi v celoti izgubil posla, je AFP povedal neimenovani vir.



Ker bi razvoj popolnoma novega modela trajal več let, so se odločili za posodobitev modela 737, ki je začel leteti leta 1968, nazadnje pa je bil posodobljen leta 1997. Notranja raziskava je pokazala, da je v času razvoja modela 737 max tretjina zaposlenih občutila »pretiran pritisk« nadrejenih.

Boeing je sistem MCAS razvil za izboljšanje upravljanja z letalom, ki je imel večje motorje kot prejšnje verzije. Vir je za AFP ocenil, da pa je končni izdelek rezultat »metode napak in poskusov ter kompromisov, ne pa optimizacije v zasnovi in proizvodnji«.

Boeing tudi ni zahteval dodatnega usposabljanja za pilote, ki so bili licencirani za modele 737. Eden testnih pilotov je regulatorju sprva zagotavljal, da se MCAS aktivira v redkih primerih in da dodatno usposabljanje pilotov ni potrebno, nato pa je tik pred certificiranjem kolegu priznal, da se je MCAS med testiranjem nepričakovano vklopil. »Tako da sem v bistvu lagal regulatorju (nevede),« je testni pilot zapisal v sporočilu kolegu.



Vodja FAA Steve Dickson je v mnenju, ki ga je danes, leto dni po prvi nesreči, objavil ameriški časnik USA Today, zapisal, da se agencija še odloča, ali in kdaj bodo ta letala znova letela.

Nedavni izsledki preiskovalcev obeh nesreč so po njegovih besedah izpostavili področja, na katerih so potrebna izboljšanja, in sicer tako pri regulatorjih kot v letalski industriji glede certificiranja, vzdrževanja, usposabljanja in postopkov. FAA bo proučila vsa priporočila preiskovalcev, »vključno s tistimi, ki se nanašajo na to, ali, kdaj in kako bo 737 max znova letel«. »Kot smo že večkrat dejali, letalo bo letelo le takrat, ko bomo presodili, da je varno,« je navedel Dickson.