Lažja pot do zaposlovanja južnih sosedov, a navala ne bo

Ljubljana – Slovenski trg dela se bo jutri odprl za hrvaške državljane. Ti se bodo torej lahko v slovenskih podjetjih zaposlili pod enakimi pogoji kot slovenski. Konec lanskega leta je bilo sicer v Sloveniji delovno aktivnih 6400 hrvaških državljanov. S sprostitvijo trga dela pa jih bo v treh letih vstopilo od tisoč do dva tisoč, ocenjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije.

Vlada je marca predlagala zakon o podaljšanju prehodnega obdobja za dve leti, v katerem hrvaški državljani ne bi imeli prostega dostopa na slovenski trg dela, čemur je na ministrskem zboru nasprotoval le minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. S tem bi po mnenju vlade zagotovili nadaljnjo stabilnost slovenskega trga dela. Vendar ker državni zbor vladnega predloga ni obravnaval, bo od 1. julija omogočen prost dostop državljanom Hrvaške na slovenski trg dela.

Kljub 80.000 brezposelnim se s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečuje skoraj polovica vseh delodajalcev, med velikimi podjetji pa že skoraj 70 odstotkov. »Na trgu delovne sile imamo prost trg delovne sile na sever, na jug pa zaprt. Število zaposlenih se je povečalo, nezaposlenost se je zmanjšala pod 80.000, pomanjkanje ustreznega kadra pa je omejujoči dejavnik za rast slovenskega gospodarstva. Omogočiti moramo uvoz delovne sile,« je dejal Počivalšek. Po njegovem mnenju bo odprtje trga dela za Hrvate pomagalo obmejnemu gospodarstvu, da bo lažje zapolnilo potrebe po delovni sili.

Sprostitev trga dela za hrvaške državljane bo ugodno vplivala na pokrivanje potreb po delovni sili, saj imajo številni delodajalci težave pri pokrivanju ustrezne delovne sile, predvsem pri deficitarnih poklicih, menijo na zavodu za zaposlovanje. Slovenski delodajalci iščejo predvsem delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje in natakarje.




 

Korist za podjetja ob meji

 
Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 6400 delovno aktivnih hrvaških državljanov – od tega je 1600 dnevnih migrantov – oziroma desetina vseh tujih državljanov, ki so pri nas delovno aktivni. Največ jih je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Največ Hrvatov z veljavnim delovnim dovoljenjem je bilo maja letos zaposlenih v Steklarni Rogaška, v ptujskem podjetju Rohrtech.si, podjetju INT Težak iz Markovcev, prekmurskem proizvajalcu avtodomov Carthago, proizvajalcu gotovih kopalnic Varis Lendava ter metliških tekstilnih podjetjih Beti in Komet plus. Hrvate torej zaposlujejo predvsem podjetja ob meji in prav za obmejno gospodarstvo je sprostitev trga dela lahko tudi najkoristnejša. Na obrtno-podjetniški zbornici pravijo, da bodo delodajalci manjkajoče kadre lahko poiskali v sosednji državi. Po njihovem mnenju bo to pozitivno vplivalo na dejavnosti, v katerih kadra primanjkuje, to je predvsem v kovinarski dejavnosti, gradbeništvu, prevozništvu, gostinstvu in turizmu.

Varis Lendava zaposluje 40 hrvaških delavcev. Direktorica družbe Sabina Sobočan sprostitev trga dela podpira zaradi odprave birokratskih ovir. Na Hrvaškem iščejo monterje, keramičarje, pleskarje, zidarje in druge, po sprostitvi trga dela pričakujejo tudi vloge za delo v režiji. Tudi v Krki imajo nekaj zaposlenih iz Hrvaške, prav tako podpirajo odprtost trga dela. Zaradi bližine Hrvaške pričakujejo večji interes za delo v novomeškem generiku.





V novomeškem gradbincu CGP pa z odprtjem trga ne pričakujejo sprememb: »V gradbeni operativi na Hrvaškem še bolj primanjkuje delovne sile kot v Sloveniji, zato iz Hrvaške ne pričakujemo prihoda večjega števila delavcev v Slovenijo. Dejstvo pa je, da je veliko hrvaških delavcev že zdaj v nekaterih državah EU, predvsem v Nemčiji, v Sloveniji pa so tisti delavci, ki so na slovenskem trgu že več let.«
 

Vse več tujih delavcev

{web_infogram}infogram_0_b8a8fc67-2efb-43fb-9e4d-bb3e53fc6649{/web_infogram}

Na zavodu za zaposlovanje opažajo veliko povečanje števila vlog za izdajo delovnih dovoljenj. V prvih petih mesecih letos je bilo izdanih 6901 delovnih dovoljenj, kar je 69,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Skupaj je bilo veljavnih 23.610 delovnih dovoljenj oziroma dobra tretjina več kot pred letom dni. Poleg tega je zavod v prvih petih mesecih izdal 7076 soglasij k enotnemu dovoljenju za bivanje in delo, kar je 60,9 odstotka več kot do maja lani. Največ izdanih delovnih dovoljenj je za državljane BiH, največ soglasij k enotnemu dovoljenju pa za državljane Srbije.