Fiskalni svet opozarja na neracionalno decembrsko porabo

Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v enajstih mesecih letos znašal 0,4 milijarde evrov oziroma slabo tretjino toliko kot v istem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni ministrstva za finance naj bi ga bilo letos za 1,4 milijarde evrov. Tako naj bi v decembru znašal kar milijardo evrov. To je enako kot v decembru 2023 in znova odpira možnost za neracionalno porabo ob koncu leta, opozarja fiskalni svet.

Letošnji proračunski saldo je v enajstih mesecih brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov izkazal presežek v višini 100 milijonov evrov, podobno kot v istem obdobju lani. Odhodki za interventne ukrepe so znašali 500 milijonov evrov, v istem obdobju lani pa približno 1,2 milijarde evrov. Letos je sicer za interventne ukrepe brez upoštevanja sklada za obnovo predvidenih 0,7 milijarde evrov odhodkov.

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, še ugotavlja, da so se letos »očiščeni« prihodki (brez interventnih ukrepov) v enajstih mesecih zvišali za kar 9,4 odstotka, kar je precej več kot v istem obdobju lani (za 3,1 odstotka). To je predvsem posledica visoke rasti vplačil v  proračunske sklade, zlasti v novoustanovljen sklad za obnovo, ter transferja v pokojninsko blagajno zaradi visoke redne uskladitve pokojnin.

Evropska komisija je sicer pred kratkim ocenila, da srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025–2028 formalno ustreza zahtevam. Ob tem pa podobno kot fiskalni svet opozarja, da bi lahko bila dejanska rast neto izdatkov višja od zahtevane oziroma dovoljene. Med vzroki za to so sprememba plačnega sistema v javnem sektorju, uvedba sistema dolgotrajne oskrbe, reforma zdravstvenega sistema in odstopanja od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov. Da bi lahko bila rast neto izdatkov višja od zahtevane, po oceni fiskalnega sveta nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 odstotka.