PREMIUM

(KOMENTAR) Milijardni primanjkljaji kot nova normalnost

Vsaka luknja v proračunu pomeni večje zadolževanje in zviševanje stroškov za plačilo obresti, s tem pa prelaganje finančnih bremen na prihodnje generacije.

Galerija

Primanjkljaj je lahko še večji, ker v potrjena proračuna za leti 2025 in 2026 niso bile vključene predvidene spremembe zakonodaje, na čelu z večstomilijonskim interventnim zakonom o prihodnosti Teša 6 in ogrevanju Šaleške doline. FOTO: Črt Piksi

Miha Jenko

22. 11. 2024 | 20:00

22. 11. 2024 | 20:11

8:20

A+A-

V nadaljevanju preberite:

S prepričljivo večino poslanskih glasov sta bila to sredo sprejeta državna proračuna za prihodnji dve leti, oba z rekordnimi 17 milijardami evrov porabe. Ob tem je za leto 2025 še naprej predviden visok, skoraj dvemilijardni primanjkljaj, ki sega nekoliko pod mejo treh odstotkov BDP – in seveda sproža nasprotujoče si komentarje. Po besedah ministra za finance je to lep dosežek, češ to je drugi najnižji proračunski primanjkljaj v zadnjih šestih letih. Na drugi strani pa tolikšen načrtovani računovodski minus v poslovanju države vzbuja kar nekaj utemeljenih pomislekov.

Zakaj pri nas še vedno nismo pripravljeni na kakovostno programiranje proračunskih izdatkov? Zakaj se primanjkljaj lahko še poveča? Kaj je nauk spodletelega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne? Zaradi česa vse je nujna pokojninska reforma?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.