Kraška luknja podražila Glinščico za pol milijona

Nadzorniki 2TDK včeraj (še) niso dovolili aneksa k pogodbi s podjetjem Markomark Nival za gradnjo viadukta Glinščica. Najprej si bodo gradbišče ogledali na terenu in potem odločili. So pa soglašali, da se rok izvedbe del podaljša do 18. maja, in s tem zagotovili, da bo gradnja viadukta še zmeraj upravičena do preostalega (manjšega) dela nepovratnih evropskih sredstev. Glavni razlog za podražitev in nekajmesečno zamudo je kraška luknja, ki so jo odkrili med gradnjo.

Pavle Hevka trdi, da je Markomark Nival doslej dobro opravil svoje delo. Foto Boris Šuligoj

Viadukt Glinščica, dolg 220 metrov, očitno ni ravno lahek zalogaj, izvajalci del pa so po oceni generalnega direktorja Pavleta Hevke kljub temu odlično opravili večino dela: »Če bi bili vsi izvajalci takšni, bi bil v tej državi red in mir,« je včeraj dejal prvi mož 2TDK in pojasnil, zakaj je prišlo do prvega in edinega zahtevka za aneks pri tem viaduktu. Pri oporniku številka ena je bilo predvideno plitvo temeljenje, saj prejšnje vrtine niso zaznale nobenega kraškega pojava. Med deli pa so odkrili pol metra široko in vsaj štiri metre globoko luknjo, zato so morali izvedbo objekta preprojektirati in namesto temeljev na pričakovanih trdnih tleh zgraditi šest pilotov deset metrov globoko, s premerom 150 centimetrov. To je terjalo več mesecev in seveda pol milijona evrov več stroškov. Pogodbena cena je bila 8,5 milijona, zdaj zahtevajo devet milijonov evrov.

Predsednik uprave 2TDK trdi, da je zahtevek upravičen: »Temeljenje je bilo oddano na enoto mere. Če se med delom pokaže drugače, kot je bilo v predhodnih preiskavah, nosi stroške investitor. Zgornji del objekta je bil oddan na ključ. Zato lahko trdim, da aneksov pri tem objektu ne bo več,« navaja Hevka in dodaja, da bi bil viadukt cenejši, če ne bi bilo luknje v tleh. Markomark Nival je s projekti izvedbo zastavil tako, da so privarčevali 450.000 evrov. Hkrati so pogodbeno ceno povišali, ker so dodali izdelavo dveh portalov (izhodnega za T1 - Lokev in vhodnega za T2 - Beka), kar bo privarčevalo strošek in čas izvajalcem predorov.

Najdaljši predor T1 koplje Kolektor CPG s podizvajalci Eurosfalt. Izkopljejo tudi po devet metrov na dan. Foto Boris Šuligoj

V nekaj tednih bodo zaključili vsa betonska dela na viaduktu. Po dveh najhladnejših zimskih mesecih bodo dokončali hidroizolacijo na konzoli, asfalt, protipožarni omet in jekleno varnostno ograjo. Kolektor CPG bo že v decembru začel priprave na vrtanje obeh cevi predora Lokev z južne strani, torej od tam, kjer zdaj končujejo viadukt Glinščica.

Končni roki niso ogroženi, vztraja Hevka

Pavle Hevka pravi: »Tudi na ostalih gradbiščih gre vse v pravo smer. Končni roki niso ogroženi, v nekaterih predorih (Kolektor in Euroasfalt v T1) napreduje izkop tudi po devet metrov na dan. Trenutno vrtajo s petih napadnih mest, v naslednjih dveh mesecih jih bodo odprli še šest, spomladi prihodnje leto pa še zadnje štiri manjkajoče.« Še največ težav imajo pri pripravah na vrtanje z južne strani T2 nad Črnim Kalom. Spodbudno je, da sta Yapi Merkezi in Özaltin pri T7 (predor Mlinarji) bila včeraj že 160 metrov globoko. Slabosti odkrivajo skoraj vsak dan. Še zmeraj je nerazumljivo, da projektant dostopnih cest ni predvidel vgradnje električnih kablov in vodovoda, zato bodo morali razkopati del cest, ki so jih zgradili pred enim letom ali nekaj meseci.

Predor Lokev je najdaljši, če ne bo presenečenj, ga bodo zgradili prej kot v dveh letih. Foto Boris Šuligoj

Za viadukt Gabrovica (pod črnokalskim cestnim viaduktom) so delavci turških podjetij že začeli pripravljalna dela, gradnjo bodo začeli predvidoma januarja. Že decembra naj bi 2TDK objavil javno naročilo za tretji sklop, to je za železniško progo, nadgradnjo in vse signalnovarnostne naprave. Imeli bodo eno leto časa za izbor izvajalca, ki naj bi se del lotil že v letu 2023. V novi finančni perspektivi pa bo 2TDK zaprosil evropsko komisijo za dodatnih 123 milijonov evrov nepovratnih sredstev (ob že zagotovljenih 248 milijonih), kar pomeni, da se bo bistveno znižal delež posojil, ki jih bo moral najeti investitor. Z evropskimi sredstvi bi lahko poravnali 85 odstotkov stroškov za tire in nadgradnje proge.

Turki še nimajo dovoljenja
v Orehku

Med večjimi ovirami za turške delavce je odločba inšpektorjev o zaustavitvi gradnje začasnega (montažnega) naselja za okoli 500 delavcev pri vasi Orehek. Naselje so začeli graditi, čeprav niso imeli gradbenega dovoljenja. Včeraj nam je Samo Ivančič, ki predstavlja Yapi Merkezi, pojasnil, da jim posamezniki v postojnski občini že mesece mečejo polena pod noge pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in postavitvi začasnega kampusa za delavce, čeprav je velika večina prebivalcev Orehka in tudi postojnskega občinskega sveta podprla tako gradnjo. Postojnski občinski svet je že 15. septembra sprejel sklep, ki podpira kampus za delavce, turško podjetje pa je 4. oktobra prvič izdalo vlogo za gradbeno dovoljenje, ki so jo morali kasneje dopolnjevati. Predstavniki Alpe Adria Green se namreč pritožijo na vsako odločitev upravne enote, in to v skrajnem roku.

»Nihče pa ne pove, da je na tistem mestu dolga leta samevala in propadala zapuščena kmečka farma z ekološko nadvse spornimi vsebinami, ki okoljevarstvenikov do prihoda Turkov očitno niso motile. Odpeljati smo morali azbestne plošče, pa veliko smeti in starega gnoja. Sanacija zapuščene farme nas je stala 250.000 evrov. Še skoraj toliko sredstev pa bi investirali v ureditev vaške kanalizacije in čistilne naprave, vendar nam to posamezniki onemogočajo. V začetku smo bili morda nenamerno zavedeni, da za takšno vrsto postavitve objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje, « je pojasnil Samo Ivančič. Okoli 200 turških delavcev zdaj stanuje v hotelih v Postojni in Lipici in v gostišču Skok v Štorjah.