Slovenski bančni sistem je v sklepni fazi sanacije, to prinaša velike lastniške spremembe in skoraj gotovo tudi dodatno koncentracijo bančnega sistema. Najbolj aktualni sta dve privatizaciji. Država bi lahko po naših informacijah še pred poletnimi počitnicami prodala tako Abanko kot desetino NLB, je mogoče izvedeti neuradno. Kupca za Abanko naj bi SDH izbral v začetku junija, delnice NLB pa naj bi poskušali prodati do sredine julija.

V Sloveniji trenutno deluje 12 bank, tri tuje bančne podružnice in tri hranilnice. Kar dve tretjini bank in hranilnic že menjuje večinskega lastnika ali pa ga bodo zelo verjetno v prihodnjih dveh do štirih letih.

Abanka bo prodana pred polletjem.

V igri za nakup Abanke so po naših informacijah še vedno vsi trije kupci: lastnik NKBM ameriški sklad Apollo, madžarska banka OTP in banka AIK srbskega poslovneža Miodraga Kostića, ki je sicer že lastnica Gorenjske banke. Končna odločitev, kdo bo postal novi lastnik Abanke, ki jo mora država prodati do konca junija, pa bi menda lahko bila sprejeta v začetku junija.

NLB naj bi prodali pred poletjem

Deset odstotkov NLB bi lahko prodali že pred polletjem. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Potem ko je država lani prek londonske in ljubljanske borze že prodala 65 odstotkov NLB, mora letos v skladu z zavezami Bruslju privatizirati še desetino banke. Pri tem ji tako kot že lani finančno svetuje Deutsche Bank, za prodajo pa so na voljo tri časovna okna: sredina julija, sredina septembra in sredina decembra. Kot je mogoče izvedeti, si v SDH, kjer postopkov ne komentirajo, menda prizadevajo, da bi deset odstotkov naše največje banke prodali že v poletnem oknu, torej do 15. julija. S tem bi se izognili prodaji v zadnjem hipu, poleg tega pa bi banko dokončno razbremenili zavez, ki omejujejo njeno poslovanje na vse bolj konsolidiranem bančnem trgu.

Prav zato so se v SDH menda odločili, da bodo preostali delež NLB v celoti prodali prek zbiranja ponudb institucionalnih vlagateljev v tujini, in ne tudi prek ljubljanske borze, za kar so si prizadevali na naši borzi, kjer obžalujejo takšno odločitev državnih upravljavcev. Predsednik uprave ljubljanske borze Aleš Ipavec pravi, da razume, da bi bila prodaja celotnega preostalega deleža države izključno na domačem trgu zaradi plitkosti trga zelo težko izvedljiva. Razume tudi, da je za NLB zelo pomembno, da se preostali državni delež v višini deset odstotkov čim prej proda.

»Kljub temu bi pričakoval, da bi država delnice ponudila najprej na domačem trgu, preostanek pa prek ABB (accelerated bookbuild) v tujini. Povpraševanja po delnicah NLB je namreč na domačem trgu kar nekaj, ponudbe pa zelo malo, zato je likvidnost slabša, kot bi lahko bila. Še slabša pa je slika v Londonu, kjer je pravega trgovanja izredno malo. Velika večina likvidnosti na londonski borzi se generira prek algoritemskega trgovanja, ki zapira arbitražo z ljubljansko borzo. Če bomo tudi tokrat večino delnic prodali v tujini, bo delnica NLB in s tem vrednost državne naložbe v njej še naprej stagnirala. Skratka, državo bi moralo poleg cene, po kateri bo lahko prodala preostalih deset odstotkov delnic, vsaj toliko, če ne celo bolj, zanimati, kaj se bo dogajalo s ceno preostalih 25 odstotkov plus ene delnice, ki bodo dolgoročno ostale v državni lasti,« poudarja Ipavec.

Lani je država delnice NLB prodala po 51,50 evra, trenutno pa je delnica na ljubljanski borzi vredna okoli 60 evrov, na londonski pa okoli 57 evrov. A moramo opozoriti, da bo prodaja izvedena po razdelitvi dividende, ki bo, če bo to potrdila skupščina delničarjev, znašala 7,13 evra na delnico.

Umik velikih bančnih sistemov

A to je le del lastniških sprememb. Dve sta že dogovorjeni. Gorenjska banka je pred kratkim pristala v rokah srbske banke AIK Miodraga Kostića. Iz Slovenije se umika tudi Société Générale, ki je banko SKB prodal največji madžarski banki OTP. Kot omenjeno, se ta poteguje tudi za Abanko. Podobno kot Francozi bi se lahko iz regije začela umikati tudi ruska Sberbank. Usoda načrtov te banke je nepredvidljiva predvsem zaradi omejitev, povezanih s trenutnimi sankcijami EU proti Rusiji zaradi okupacije Krima. Umik Sberbank iz regije in tudi iz Slovenije se je začel napovedovati že pred štirimi leti, vendar realizacije ni bilo. Tekoče poslovanje banke v ruski lasti je nemoteno, omejeni pa so njeni strateški cilji.

Skladi dosegli svoje

V letu ali dveh se bo začel tudi zadnji del sanacije bančnega sistema. Addiko in NKBM, ki sta zdaj v lasti investicijskih skladov, bosta dobila nove lastnike. Skladi zasebnega kapitala imajo visoke cilje zastavljenih donosov. Te je mogoče dosegati le, dokler družbe nadpovprečno izboljšujejo poslovanje, kar se, denimo, dogaja v času sanacij. Advent, lastnik Adikka, in Apollo, lastnik NKBM, sta v bankah dosegla želeni učinek. Nadaljnje lastništvo jima ne bo več prinašalo želenih donosov, zato bosta iz naložb skoraj gotovo izstopila.

Sklada Apollo in Advent sta dosegla postavljene cilje.

Prodaja druge največje banke NKBM je sicer odvisna tudi od tega, ali bo Apollo uspešen pri nakupu Abanke. Če bo, je pričakovati, da bo najprej obe banki funkcionalno povezal. Če pri Abanki ne bo uspešen, je NKBM, v žargonu finančnikov, zrela za prodajo.

Zrel za prodajo je tudi Addiko. Advent je, po neuradnih podatkih, že oktobra lani začel pripravljati javno ponudbo delnic Addika, nekdanje balkanske mreže Hypo Alpe Adria. V začetku tega meseca sta Reuters in Jutarnji list poročala, da se za hrvaški Addiko zanima OTP. Pri tem ni izključeno, da bi OTP prevzel tudi druge dele sanirane avstrijske bančne skupine.

Boj na domačih tleh

DBS in vse tri hranilnice pa bi lahko doživele lastniške spremembe zaradi boja za prevlado. Najbolj vroče je v DBS. Njena največja lastnica je finančno šibka Kapitalska zadruga, ki je pred časom petino banke prodala zavarovalniški skupini Prva. A ni skrivnost, da sta največja lastnika že močno sprta. Tretji največji lastnik KD, ki ima okoli šestino DBS, pa bi tudi rad unovčil naložbo. Boj za prevlado poteka tudi v hranilnici Lon, kjer je sedem delničarjev tik pod desetimi odstotki lastništva. Kdo bo zavladal, je zdaj tudi v rokah Banke Slovenije, ki mora odobriti povečanje deleža ali prevzem.

Na lastniškem prepihu bi se lahko znašla tudi Delavska hranilnica. Ta je zadnja leta z vrsto dokapitalizacij nekoliko razpršila lastništvo, čeprav je še vedno pod kontrolo sindikatov. Vendar bo zaradi rasti verjetno potrebovala še več dokapitalizacij, to pa lahko prinese spremembo lastniškega vpliva. Tudi nekaj zunanjih lastnikov Delavske hranilnice si želi dobiti dovoljenje Banke Slovenije, za povečanje lastništva nad deset odstotkov.

Pozdravljeni!

Konsolidacijo prinesli sanaciji

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin