Konflikti v svetu so slaba novica

Geopolitična tveganja na Bližnjem vzhodu še naprej naraščajo. Napadi Hutijev v Rdečem morju so se okrepili, ZDA in Velika Britanija pa so se odzvale z izvajanjem zračnih napadov na Hutije v Jemnu. Napetost še povečuje dejstvo, da je Iran zasegel tudi naftni tanker v Omanskem zalivu.

Za zdaj ta incident še ni vplival na ceno nafte, prav gotovo pa bi ob morebitni eskalaciji tovrstnih dogodkov sledilo, da naftni trgi ne bodo ostali indiferentni in sledila bo podražitev. Omanski zaliv je zelo blizu Hormuške ožine, kritične točke za pretok nafte. Skozi Hormuško ožino pluje približno 20 odstotkov svetovne porabe. Večje težave oziroma motnje v naftnih tokovih v tej regiji bodo veliko bolj skrb vzbujajoče za trge, saj v nasprotju z Rdečim morjem, kjer se plovila lahko preusmerijo in uberejo daljšo pot okoli Južne Afrike, ni druge možnosti za ladje, ki gredo skozi Hormuško ožino. Kljub vsemu je tveganje pomembnejših motenj v naftnih tokovih iz Perzijskega zaliva majhno, nikakor pa to tveganje ne sme biti spregledano, glede na možni vpliv na ponudbo nafte in cene.

Obsežne zaloge plina

Tudi na trgu plina za zdaj ni čutiti strahu, kljub napetostim in nestabilnemu Bližnjem vzhodu. Hladnejše vreme po delih Evrope je sicer povzročilo hitrejše črpanje plina iz skladišč, pri čemer so skladišča zdaj polna nekaj manj kot 82-odstotno, kar je še vedno precej nad petletnim povprečjem, ki za ta letni čas znaša okoli 70 odstotkov. Tudi če bi se trenutna dinamika porabe v Evropi nadaljevala do konca kurilne sezone, bi lahko zaloga ostala nad 50 odstotki, kar pomeni, da iz tega naslova ne bo pritiska na povpraševanje in višje cene. V zadnjem tednu se je nekoliko zmanjšalo skladiščenje zemeljskega plina v ZDA, vendar to na ceno ni bistveno vplivalo, saj zaloge plina znašajo 3336 milijard kubičnih čevljev, kar je 11,6 odstotka nad petletnim povprečjem.

INFOGRAFIKA: Delo

V Čilu povečujejo proizvodnjo bakra

Na trgu bakra ne gre prezreti Čila kot največjega svetovnega dobavitelja bakra, ki je zmanjšal svoje projekcije proizvodnje bakra za leto 2024, predvsem zaradi zamud pri projektih. Proizvodnja bakra naj bi v Čilu letos dosegla 5,64 milijona ton, leta 2025 šest milijonov ton in leta 2034 6,43 milijona ton. Proizvodnja v letu 2023 je znašala 5,33 milijona ton. Vrhunec proizvodnje se pričakuje leta 2029 pri 6,88 milijona ton. Težave pri proizvodnji se odražajo v upadajoči vsebnosti rude, omejitvah porabe vode in strožjimi postopki izdajanja dovoljenj.

Več koruze in pšenice

Nekaj več optimizma veje iz kmetijskega sektorja. Organizacija International Grains Council (IGC) je zvišala napoved svetovne proizvodnje koruze za letino 2023/24, prav tako so se povečale ocene porabe, kljub temu bi pri tem pridelku lahko ostalo tudi nekaj presežka. Ocena porabe pri pšenici je za leto 2023/24 nespremenjena, ocena proizvodnje pa se je rahlo povečala. Nekaj presežka ob koncu leta bi svet lahko imel tudi pri soji. Zadnjo besedo bodo imeli vremenski pogoji.

Geopolitična tveganja bodo prek energentov pomembno vplivala na svetovne gospodarske aktivnosti. Močno vplivajo na višino inflacije, katera pa narekuje trenutno še restriktivne monetarne politike. Letošnje gospodarske rasti temeljijo tudi na pričakovanjih zniževanja obrestnih mer, kar so že nakazale tudi centralne banke. Nekontrolirana rast cen energentov, kot posledica geopolitičnih tenzij, pa lahko močno ovira pri tem scenariju za gospodarsko rast.