Konca dvigov obrestnih mer še ni na vidiku

Centralne banke po svetu se še naprej vztrajno borijo proti inflaciji, ki postaja vedno bolj trdovratna in zakoreninjena. Kljub rekordnim dvigom referenčnih obrestnih mer v relativno kratkem času se inflacija še vedno ni (in v bližnji prihodnosti tudi ne kaže, da se bo) približala ciljni meji dveh odstotkov, tako v Evropi kot tudi v ZDA.

Kapitalski trgi v cene vključujejo pričakovanja za konec dvigov referenčnih obrestnih mer centralnih bank na višjih nivojih, kakor so sprva predvidevali, kar tudi povečuje nevarnost recesije.

Gospodarstvo, inflacija in centralne banke

V ZDA se je letna stopnja inflacije februarja dodatno znižala, in sicer s 6,5 na 6,4 odstotka. Stopnja brezposelnosti je še vedno na rekordno nizkih 3,4 odstotka. Glede na januarske podatke plače v ZDA v povprečju še vedno rastejo s 6,1 odstotka, kar pomeni, da realno gledano rast plač že tako rekoč dohiteva inflacijo. Amerika je v zadnjem kvartalu prejšnjega leta imela 2,7-odstotno rast BDP.

Vsi ti podatki so pokazatelji močnega ameriškega gospodarstva, kljub dvigu zgornje meje referenčne obrestne mere v zadnjem letu za 450 bazičnih točk oziroma z 0,25 na 4,75 odstotka. Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je na zadnjem zasedanju poudaril, da čeprav se inflacija nekoliko umirja, ostaja še vedno previsoka, zato bo zelo verjetno treba v prihodnje dvigniti referenčne obrestne mere bolj, kakor so to pričakovali decembra. Trgi ocenjujejo vrh cikla dvigovanja pri približno 5,6 odstotkih do julija ter kasneje postopno nižanje.

INFOGRAFIKA: Delo

Bolj ko se Fed z dvigi referenčne obrestne mere približuje nivoju jedrne inflacije, ki je v ZDA v januarju znašala 5,6 odstotka, bolj restriktivno deluje monetarna politika in posledično zavira inflacijo. Komentarji Jeroma Powella so spremenili pričakovanja trgov in ta pričakovanja so se zadnje tedne vključevala v cene naložb.

Donosnosti na državnih obveznicah so spet narasle, in sicer donosnost desetletne ameriške državne obveznice je presegla mejo štirih odstotkov, hkrati pa je tudi donosnost dveletne ameriške državne obveznice presegla mejo petih odstotkov.

V območju z evrom se je inflacija januarja znižala z 9,2 na 8,6 odstotka. Stopnja brezposelnosti območja z evrom ostaja na rekordno nizkih 6,6 odstotka, o stopnji rasti plač pa Evropska centralna banka (ECB) ocenjuje, da je petodstotna. Tudi v evrskem območju so gospodarstva držav stabilna, ECB pa ob višji inflaciji še nekoliko bolj zaostaja za Fedom, zato se marca pričakuje dodatni dvig za 50 bazičnih točk, kjer bo referenčna obrestna mera dosegla tri odstotke.

Za ECB trgi ocenjujejo nadaljnje dvige do nekaj nad štiri odstotke do septembra letošnjega leta, kjer bo tako povišana referenčna obrestna mera nekaj časa tudi vztrajala. Donosnost desetletne nemške državne obveznice je trenutno pri približno 2,69 odstotka.

Potrošniško razpoloženje

V ZDA z indeksom Consumer Confidence preverjajo razpoloženje v trenutni situaciji ter kakšna imajo pričakovanja potrošniki za v prihodnje. Zaradi nasičenega trga dela (močno povpraševanje po delovni sili in veliko razpisanih prostih delovnih mest) je trenutno razpoloženje še nekoliko optimistično, vendar pa so pričakovanja za prihodnost čedalje slabša (nivo indeksa pod 80 pogosto signalizira povečano verjetnost recesije v prihajajočem letu).

Stopnja varčevanja Američanov je dosegla rekordno visoke ravni med letoma 2020 in 2022, kar je bila posledica fiskalnih spodbud med pandemijo koronavirusa. Po letu 2021, ko se je gospodarstvo odprlo in so se koronske omejitve sprostile, se je začel ta denar porabljati, rastoča inflacija pa je ustvarila dodaten, očiten pritisk, saj je trenutna stopnja varčevanja izjemno nizka. Ocenjena je na 4,7 odstotka, neko dolgoročno povprečje pa se giblje med sedmimi in devetimi odstotki. Hkrati tudi privarčevana sredstva potrošnikov počasi kopnijo.

Kako naprej?

Nekatera tehnološka podjetja (Meta, Google, Microsoft) so že začela zmanjševati število zaposlenih, vendar dokler bo trg dela nasičen, brezposelnost rekordno nizka, inflacija pa še vedno previsoka, centralni bankirji nimajo razlogov za upočasnitev dvigovanja obrestnih mer, kaj šele da bi jih začeli zniževati.

V upanju na dolgoročno nizko brezposelnost in gospodarsko stabilnost je treba inflacijo ukrotiti in ta bo glede na trenutne podatke ostala z nami še kar nekaj časa, za začetek pa lahko njeno znižanje okrepimo z dodatnimi dvigi obrestnih mer.