Kolektor CPG prebil najdaljši predor v Sloveniji

Izvajalci in naročniki del na drugem tiru Divača–Koper so včeraj slavili pomembno (etapno) zmago: delavci Kolektor CPG in njihovi podizvajalci Euroasfalt Sarajevo so prebili kaloto v najdaljšem slovenskem predoru – predoru Lokev, ki je prvi od sedmih na trasi nove proge od Divače proti Kopru. Dela so začeli 5. novembra 2021 na divaški strani, skoraj leto dni kasneje pa še na koprski strani (iz doline Glinščice) in zdaj je prebit v dolžini 6714 metrov.

»Dosegli smo še en ključni mejnik pri gradnji tega projekta. Vse bližje smo dnevu, ko se bo železniška razdalja med Divačo in Koprom s sedanjih 44 kilometrov skrajšala na 27 kilometrov, skrajšal se bo potovalni čas in povečala prepustna zmogljivost vlakov. Kljub zahtevnosti gradnje celotnega projekta ostajamo v zastavljeni časovnici in potrjenih finančnih okvirih, na kar sem izjemno ponosna,« je ob tej pomembni zmagi izjavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Preboj predora Lokev je pomemben korak v gradnji drugega tira. FOTO: Alen Franetic

Najdaljši slovenski predor so prebili v manj kot treh letih, zdaj morajo do konca izkopati še spodnji del predora - t. i. stopnico in dokončati betoniranje. Ker betoniranje poteka vzporedno z izkopi, je načrt, da betoniranje dokončajo do konca leta 2024 in železniško progo do konca leta 2025, povsem uresničljiv, nam je včeraj zatrdil direktor Kolektor CPG Kristjan Mugerli.

Naloga sicer ne bo lahka, saj dela do določene mere še zmeraj ovirajo ravno kraški pojavi. Toda v servisni cevi predora Lokev manjka le 184 metrov do preboja. V glavni cevi drugega predora Beka morajo delavci Yapi Merkezi prebiti še 60 metrov (to se bo zgodilo v naslednjih dneh). Še najbolj problematičnih je zadnjih 10 metrov v servisni cevi predora Beka, ki pa naj bi jih prevrtali do konca junija. Do tedaj naj bi povsem dogradili tudi viadukt Vinjan in viadukt Gabrovica.

Tretji sklop prihodnji teden

Kraške jame so nekoliko upočasnile delo v zadnjih mesecih, ker so jih odkrili nekaj večjih. Za premostitev ene od teh se prav te dni dogovarjajo s krasoslovci. Na vprašanje, ali vedo, koliko denarja od načrtovanih rezervacij za nepredvidena dela bo ostalo, nam član uprave 2TDK Marko Brezigar ni želel odgovoriti, ker še nimajo ovrednotenih in pripravljenih vseh rešitev, zato bodo te ocene lahko podali šele čez čas. Je pa Brezigar odločno pohvalil izvajalce, da jim je doslej uspel zgodovinski korak, saj tako dolgega predora v Sloveniji niso zgradili že 120 let. »Današnji dosežek potrjuje, da smo sposobni uresničiti še tako zahtevne infrastrukturne objekte, kar je ključno za razvoj države in njeno konkurenčnost v svetu,« je dejal Brezigar.

Predor Lokev je dolg 6714 metrov, za preboj so potrebobvali dve leti in pol. FOTO: Alen Franetic

Doslej je bil 120 let najdaljši slovenski predor železniški predor na Bohinjski progi, in sicer 6327 metrov. Železniški predor Karavanke je dolg 7976, vendar ga je več kot polovica na avstrijski strani. »Verjamem, da bo ta predor navdih za mnoge prihodnje generacije, saj je dokaz, kaj lahko dosežemo, ko združimo moči, delamo z jasno vizijo in namenom,« je dejal Mugerli in pohvalil tudi podizvajalce sarajevskega Euroasfalta, ki so izkopali dobro polovico predora Lokev.

Vse bližje novi, hitrejši progi do morja. FOTO: Alen_franetic_begr8-media

Tretji sklop (tiri, signalno varnostne in energetske naprave ...) bi vsaj deloma na nekaterih odsekih lahko začeli graditi že naslednji teden, trdi Marko Brezigar. Pred dvema dnevoma so dela za preureditev signalno varnostnega sistema (del tretjega sklopa) na tovorni postaji Koper oddali konzorciju GH Holdingu in GTS Ground Transportation System Austria za 12,2 milijona evrov.

Pred nekaj tedni pa za podobne naprave na postaji Divača avstrijskemu konzorciju Siemens Mobility za 4,1 milijona evrov. Glavna dela tretjega sklopa bodo začeli 1. septembra, rok za dokončanje drugega tira ostaja 31. december 2025.