Ko gre za posle, s sosedi govorimo isti jezik

Slovesne predstavitve poslovne revije Next, brezplačne priloge Dela in hrvaškega Jutarnjega lista, se je v Zagrebu poleg treh hrvaških in dveh slovenskih ministrov udeležila kopica slovenskih in hrvaških direktorjev.

Poslovna svetova dveh sosednjih držav sta močno prepletena in soodvisna, skupni nastop pri spopadanju s ključnimi izzivi prihodnosti na evropskem in na tretjih trgih pa bo v prid gospodarstvoma obeh sosednjih držav, so se strinjali udeleženci predstavitve projekta Next.

Veličastni hotel Esplanade v središču Zagreba je bil včeraj prizorišče sproščenega in neformalnega druženja vodilnih slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. Na enem mestu je najboljše, največje in najprodornejše poslovneže iz dveh sosednjih držav zbral edinstven skupni projekt dveh vodilnih medijskih hiš iz Slovenije in Hrvaške.

Slovesna predstavitev prestižne revije Next Business, ki jo kot brezplačno prilogo bralci Dela berejo v slovenskem jeziku, Jutarnjega lista pa v hrvaškem, je okronala večmesečno delo dveh uredništev. Ekipi novinarjev iz Slovenije in Hrvaške sta prispevali vsaka približno polovico vsebine, celotna revija na 194 straneh v dveh jezikih prinaša izkušnje, analize, mnenja in komentarje o gospodarskem sodelovanju obeh držav, o izzivih in možnostih za nadaljnje sodelovanje v prihodnosti.

»To je največje druženje gospodarstvenikov dveh držav. Pred vami je velik prikaz, kje sta gospodarstvi dveh držav zdaj, priložnosti za sodelovanje in investicije. Sodelovanje Dela in Hanza medie je postala tradicija, za nami so že štiri poslovne konference, poslovni forumi, kot je tale današnji, pa so priložnost, da se poslovneži vidite in pogovarjate. Naša želja je, da se spoznate in sodelujete,« je dejala Ana Hanžeković Krznarić, predsednica uprave Hanza medie, ki izdaja Jutarnji list.

Direktor Dela Stojan Petrič v družbi s hrvaškim ministrom Olegom Butkovićem (levo) in slovenskim gospodarskim ministrom Matjažem Hanom. Fotografiji Voranc Vogel

Regija z močnim potencialom

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Hrvaško ves čas budno spremlja, saj ta trg razume kot geografski most med trgi, ki jih obvladuje največja slovenska banka.

»Res si želimo, da bi bili na določeni točki sposobni preseči zgodovinske zamere med državama in bi NLB lahko začela poslovati tudi na Hrvaškem, saj bi to bilo koristno za vse − Republiko Hrvaško in njene prebivalce, prav tako tudi za skupino NLB. Če bi temu dodali še Albanijo, bi bili edini, ki bi pokrivali celotno območje Zahodnega Balkana,« je Brodnjak povedal v pogovoru z Miho Jenkom, ki ga lahko preberete v reviji Next.

V odlični hrvaščini je tudi nagovoril udeležence včerajšnjega dogodka in poudaril, da morajo poslovneži obeh držav sodelovati in govoriti isti jezik v Seulu, Pekingu, Šanghaju in Bruslju, saj verjame, da ima naša regija izjemni potencial.

Direktor Dela Stojan Petrič je ob predstavitvi skupnega projekta medijskih hiš dveh sosednjih držav poudaril, da je pomembno, da so gospodarstveniki dobili priložnost, da jasno predstavijo svoje poglede na priložnosti in izzive v obeh državah.

»Dve državi potrebujeta najprej politično sodelovanje znotraj meja regije, vidim pa priložnosti tudi zunaj na tretjih trgih. Izzive lahko uspešno rešujemo le skupaj,« meni Petrič in spominja, da se je vrednost blagovne menjave med sosedama v petih letih podvojila na 7,38 milijarde evrov, dolgoročno pa bomo skupne konkurenčne priložnosti namesto v klasični predelovalni industriji, morali iskati v drugih kompleksnejših dejavnostih z višjo dodano vrednostjo.