Neomejen dostop | že od 9,99€
Drži, da domači borzni indeks SBITOP v primerjavi z indeksi v regiji ni več najcenejši, a ta ostaja najmanj zadolžen z neto dolgom na EBITDA pri –1,27.
Negativni odčitek tega finančnega kazalnika pomeni, da imajo podjetja, zajeta v indeksu, v agregatu več denarnih sredstev kot dolga. Negativni odčitek imata še hrvaški indeks CRO (–1,05) in madžarski BUX (–0,01), medtem ko imata avstrijski (1,6) in italijanski indeks več dolga kot denarja.
Mejno kritičen je italijanski indeks, saj bi s trenutnim neto dolgom na EBITDA pri 4,9 potreboval pet letnih operativnih dobičkov pred amortizacijo, da bi jim uspelo poplačati celotni dolg. Seveda ni skrivnost, da se je dobro zadolževati oziroma iskati dolžniški tip financiranja, ko je ta poceni. A letošnje leto je, na račun visoke inflacije, v znamenju draženja dolžniškega financiranja. To pa primerjalno podjetja z višjim dolgom postavlja v slabši položaj s podjetji z nižjim dolgom.
Novomeška Krka ima že tradicionalno več denarja oziroma obveznic kot dolga, saj je praktično ničelno zadolžena in odlično posluje. Podobno je pri Cinkarni Celje. Nizka raven financiranja skozi dolg sicer viša strošek financiranja, a v času draženja dolga ne povzroča preglavic zaradi negativnih učinkov draženja dolga na poslovni izid.
Pozitiven, a še vedno zdrav neto dolg na EBITDA pod 2 (pri 1,95 in 1,8) imata Petrol in Telekom Slovenije. Nižja zadolženost domačega indeksa sicer pomeni, da ta lažje absorbira negativne učnike finančnih šokov ali recesij. Posledično lahko takšno podjetje, ki je nižje zadolženo, pride iz krize močnejše v primerjavi z drugimi morda bolj zadolženimi, ki jih potem lahko ali kupi, jim prevzame dobavitelja ali jim prevzame del njihovega trga.
Torej, prednost nižje ravni zadolženosti ni toliko v tem, da v slabših časih lažje posluješ, ampak je bolj v tem, kaj s pridobljeno prednostjo pred drugimi narediš med krizo in/ali po tem, ko ponovno nastopijo boljši časi. Ne nazadnje je bila ta prednost pridobljena na račun višjega stroška financiranja v dobrih časih.
Indeks SBITOP se lahko poleg nizke zadolženosti pohvali tudi, da ima v primerjavi s trgi v regiji najvišjo dividendno donosnost.
Glede na aktualno geopolitično situacijo in finančne razmere lahko zaključimo, da je na domačem trgu, kljub tveganjem v vzhodni Evropi, Krka še naprej zanimiva, saj je v letošnjem prvem polletju ustvarila 857,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot pred letom in največ doslej.
Čisti dobiček je porasel za 33 odstotkov na 236,2 milijona evrov. V Krki poslovnega načrta za to in nekaj prihodnjih let, ki je nastal pred vojno v Ukrajini, vsaj za zdaj, niso spreminjali. Sklepamo lahko, da pričakovani dobički ostajajo enaki kot pred nastopom težav v Ukrajini.
Nekaj ugodnih učinkov na prihodke Luke Koper lahko pričakujemo tudi zaradi težav v vzhodni Evropi in zaradi covidnega zapiranja gospodarstva na Kitajskem. Tudi telekomi, kot je Telekom Slovenije, imajo v času ohlajanja gospodarske rasti stabilne prihodke, ob tem pa lahko v tem sektorju pričakujemo tudi nekaj pozitivnih učinkov iz ponovnega povečanja prihodkov od (potovalnega) gostovanja v drugih omrežjih. Če so bile prodajne cene titanovega dioksida v Evropi višje od rasti cen plina, bo v drugem kvartalu dobro poslovala tudi Cinkarna Celje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji