Kitajska v strategiji rasti stavi na robote

Kitajska je na nedavnem tretjem plenumu komunistične partije začrtala smer svoje gospodarske politike: Peking se želi prilagoditi novemu krogu industrijske preobrazbe tako, da bo uporaba robotov postala motor rasti. Zgodba o uspehu Kitajske z industrijskimi roboti je edinstvena: država je daleč največji trg robotov na svetu.

Medtem kot je leta 2012 Kitajska v svojih industrijskih podjetjih začela uporabljati 15 odstotkov od vseh industrijskih robotov, ki so jih na svetu dali v pogon v tistem letu, se je njen tržni delež do leta 2022 povzpel nad polovico, izhaja iz podatkov Mednarodne federacije za robotiko IFR (International Federation of Robotics).

»Hitri razvoj Kitajske pri avtomatizaciji industrijskih robotov je izjemen,« pravi Marina Bill, predsednica IFR. »Skupno število delujočih robotov je pred dvema letoma preseglo mejo 1,5 milijona enot, s čimer je Kitajska postala prva in edina država s tako veliko zalogo industrijskih robotov.« Samo namestitev 290.258 enot v letu 2022 predstavlja 52 odstotkov svetovnega trga.

Povpraševanje v različnih panogah

Da bi zadovoljili to povpraševanje, so domači in mednarodni dobavitelji robotov vzpostavili proizvodne obrate na Kitajskem in nenehno povečevali njihovo zmogljivost.

Ogromne naložbe v avtomobilsko industrijo so od leta 2010 povečale povpraševanje. Kitajska je postala tako največji avtomobilski trg na svetu kot tudi največja svetovna proizvodna baza za avtomobile – vključno z električnimi avtomobili – z velikim potencialom rasti. Kitajska je tudi velika proizvajalka elektronskih naprav, baterij, polprevodnikov in mikročipov. Od leta 2016 je električna in elektronska industrija zamenjala avtomobilsko industrijo kot glavno stranko in gonilo rasti industrijskih robotov na Kitajskem. Tudi različne druge industrije so začele širiti svoje zmogljivosti z uporabo napredne tehnologije avtomatizacije.

Roboti kot nov motor rasti

Danes je kitajski domači trg še vedno največji posamični trg za kitajske proizvajalce robotov: »Število izvoženih robotov iz Kitajske je za zdaj zelo omejeno,« pravi Xiaogang Song, izvršni direktor in generalni sekretar Zveze kitajske robotske industrije (CRIA). »Kitajski roboti so začeli odhajali v tujino šele pred nekaj leti. Po naši statistiki je skupno število izvoženih robotov manjše od petih odstotkov.

»Kot vsako podjetje, ki išče nov trg, gredo kitajska podjetja za robote tja, kjer je povpraševanje po njihovih izdelkih,« pravi Song. Običajno kitajska robotska podjetja ustanovijo svoje podružnice tako, da sodelujejo z lokalnimi partnerji in najemajo lokalno osebje. Za zgraditev verodostojnosti blagovne znamke z dvigom tehnološke ravni in zagotavljanjem boljših storitev za izpolnjevanje potreb tujih trgov bo potreben čas. Na nekaterih področjih, kot so vizualni sistemi ali aplikacije AI, imajo kitajska podjetja prednosti, ki temeljijo na izpolnjevanju potreb po pospeševanju avtomatizacije v kitajskih proizvodnih sektorjih. Nižji proizvodni stroški oziroma nizki stroški so tudi ena glavnih prednosti kitajskih robotov.

Področje robotike, po katerem pa na Kitajskem (še) ni dovolj domačega povpraševanja in kjer si azijska velikanka zato aktivno želi promovirati svoje izvozne možnosti, pa so humanoidni roboti. Teh ne uporabljajo v industriji v proizvodnih procesih, pač pa potencialno vstopajo v različna opravila v storitvenih sektorjih – od gostinstva in zdravstvene nege do (seveda) vojaške uporabe.

Težave gibanja in cene

Med pomembne ovire za širše uveljavljanje humanoidnih robotov štejejo njihove gibalne sposobnosti (da bi resnično dobro in učinkovito posnemali gibanje človeka pri opravljanju delovnih nalog), predvsem pa cena primernih tehničnih rešitev, ki bi izboljšanje gibanja omogočale.

Najnovejše dosežke s tega področja so kitajska podjetja, ki izdelujejo robote, avgusta predstavila na svetovni robotski konferenci v Pekingu, kjer so poskušali izpostaviti predvsem inovativnost, pa tudi cenovno dostopnost svojih rešitev.

Podjetje Wisson Technology iz Shenzhena je znano po prilagodljivih robotskih manipulatorjih, v izdelavi robotskih rok za prenos moči ne uporablja motorjev in reduktorjev, kar je sicer običaj v robotiki. Namesto tega uporabljajo 3D-natisnjeno plastiko in pnevmatske umetne mišice.

Ta cenejša oblika proizvodnje jim omogoča, da svoje prožne roke ponujajo po ceni, ki dosega le desetino cene tradicionalnih robotskih rok, kar pomeni ceno okrog 10.000 juanov (1400 evrov). »Te upogljive roke bi lahko uporabili v humanoidih,« je prepričan Cao Wei iz sklada tveganega kapitala Lanchi Ventures, ki je eden do vlagateljev v Wisson Technology.

Številni poznavalci robotske dejavnosti pa ostajajo skeptični do rešitev, ki se danes zdijo cenene, saj dvome vzbujata kakovost in zanesljivost delovanja. »Celotna dobavna veriga mora še vedno obravnavati težave z zanesljivostjo izdelkov,« je poudaril Yi Gang, ustanovitelj podjetja Ti5 Robot s sedežem v Šanghaju, specializiranega za integrirane sklepe. Ker so tudi stroji, s katerimi izdelujejo najobčutljivejše dele, podvrženi obrabi in napakam, tudi v njegovem podjetju izdelujejo le izdelke v količinah do tisoč kosov.

Vendar pa analitiki ne dvomijo, da bodo na Kitajskem postopoma našli pot tudi za odpravo teh težav. Vse, kar je povezano z avtomatizacijo, robotizacijo in umetno inteligenco, je namreč visoko na prioritetni listi razvojnih projektov, ki jih kitajska komunistična partija prepoznava kot perspektivne. Julija je to področje kitajska vladajoča stranka izrecno podprla na tako imenovanem tretjem plenumu 20. nacionalnega kongresa komunistične partije, prav tako je to del politike predsednika Xi Jinpinga o razvoju »novih produktivnih sil« v tehnologiji.

INFOGRAFIKA: Delo