Kitajska se z reformami odpira svetu

Letošnje prvo trimesečje sicer še ni najobetavnejše, saj donosnost znaša okoli nič odstotkov, vendar tudi drugi razviti trgi ne odstopajo. Delno lahko zasluge za tako donosnost pripišemo stopnjevanju negotovosti zaradi groženj Severne Koreje, trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko ter zaostrovanju razmer in uvedbi sankcij proti Rusiji.

Kitajska je pred kratkim objavila gospodarsko rast za prvo četrtletje letos, BDP je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zrasel za 6,8 odstotka, kar je zelo dobro in kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu omogoča uresničitev njegovih obljub, to so finančna stabilnost, zmanjšanje revščine ter zmanjševanje onesnaženosti.

Kitajska centralna banka je za eno odstotno točko zmanjšala zahtevani delež sredstev, ki jih morajo banke zagotoviti za obvezne rezerve pri centralni banki, pri tej potezi pa ne gre za neki nov premik v monetarni politiki, ampak je namen optimizacija likvidnosti in posojil.

Guverner kitajske centralne banke je napovedal, da naj bi se v kratkem zgodile večje reforme, predvsem naj bi postal domači finančni trg dostopnejši tujim vlagateljem, povečali bodo zaščito intelektualne lastnine, ustvarili bodo atraktivnejše okolje za nove investicije, močno bodo znižali uvozne carine na avtomobile, ladje in letala.

Iz Indije, ki je v azijski regiji tretje največje gospodarstvo, prihajajo zelo spodbudni makroekonomski kazalniki, saj naj bi po napovedih njihove centralne banke BDP letos zrasel za 7,4 odstotka. Zapiski z zasedanja članov centralne banke na začetku aprila so nakazali, da bi centralna banka v prihodnjih mesecih celo utegnila zvišati temeljno obrestno mero, ki je na šestih odstotkih.