Kako zdrava je dominacija superdelnic

Po najbolj negativnem prvem četrtletju v zgodovini delniških trgov je svetovnim delnicam od konca marca uspel fantastičen odboj. Z njim so nadomestile okoli 80 odstotkov medvedjega padca, tako da so letos delnice v evrih izgubile samo štiri odstotke vrednosti. Med vlagatelji so še vedno daleč najbolj vroče družbe iz sektorja informacijske tehnologije, ki so letos v evrih pridobile 17, Nasdaqove spletne delnice pa celo 35 odstotkov vrednosti.

Na trgu so delnice velike četverice družb Apple, Microsoft, Google (Alphabet) in Amazon vredne okoli 5,8 tisoč milijard dolarjev, 17-krat toliko kot na dnu velike finančne krize leta 2009. Če k veliki četverici dodamo še delnico Facebooka, pridemo do nepredstavljive številke 6,5 tisoč milijard dolarjev, kar je toliko kot 120 letnih slovenskih BDP. Lahko si mislimo, kar hočemo, ampak pet največjih korporacij je danes na borzi vrednih 120-krat toliko, kot je denarna vrednost vsega proizvedenega blaga in storitev, ki jih ustvarimo v Sloveniji v enem letu.

V ameriškem delniškem indeksu S&P 500 se je v zadnjih petih letih njihov delež povečal z deset na 22 odstotkov. Njihova tržna vrednost presega vrednost naslednjih 24 največjih družb in je večja od seštevka 360 najmanjših družb v indeksu 500 največjih ameriških korporacij (vir Michael Batnick). Finančni analitiki si zato že nekaj časa razbijamo glavo s ključnim vprašanjem, ali je prevelika dominacija »super delnic« nezdrava in problematična z vidika prihodnjih donosov.

Moje mnenje je, da bo večini teh izjemnih družb uspelo ohraniti svoje kvazimonopolne tržne pozicije bolj ali manj nedotaknjene, vendar nisem prepričan, ali bodo cene njihovih delnic lahko še naprej rasle tako nadpovprečno hitro. Za vlagatelje, ki imajo globalno razpršene naložbe, je ta dilema v resnici odveč, saj je delež petih veličastnih za skoraj polovico nižji kot v ZDA in znaša samo 12 odstotkov.

Zanimivo je, da se ob podobnih ekstremno visokih četrtletnih donosih rast delnic na ameriških trgih v preteklosti ni ustavila, ampak so se nadaljevali pozitivni trendi s povprečno 14-odstotnimi donosi v prihodnjih šestih mesecih. Po drugi strani so poletni meseci tradicionalno sezonsko najmanj ugodni za vlaganje na delniških trgih, saj so bili v preteklosti povprečni donosi ameriških delnic od julija do septembra samo 0,6 odstotka, medtem ko znašajo v zadnjem četrtletju skoraj štiri odstotke.

Za aktivne vlagatelje je ključna pozitivna novica ta, da se delniški trgi še vedno ne vznemirjajo preveč zaradi vse večje nevarnosti ponovnega izbruha pandemije. (Pre)optimistični finančni trgi se osredotočajo na pozitivne informacije z ameriškega trga dela, na rekordno nizke dolgoročne obrestne mere, poplavo presežne likvidnosti v finančnem sistemu, nepričakovano močno rast kreditiranja ter na presenetljivo pozitivne tekoče makroekonomske objave.