Jeklarska industrija se boji evropskih pravil

Evropska jeklarska industrija ima že tako precej težav, zlasti zaradi trgovinskih trenj med Evropsko unijo in ZDA, ki so lani uvedle 25-odstotne carine na uvoženo jeklo. A to še zdaleč ni vse, ugotavlja Euroactiv. Svetovna jeklarska industrija je prevelika, za povrh pa se viri koksnega oziroma metalurškega premoga in niklja zapirajo.

Evropska komisija je uvedla varovalne ukrepe za evropske jeklarje, saj je omejila uvoz jekla, ki je bilo preusmerjeno z ameriškega trga. A to ni učinkovito, saj imajo jeklarne na svetu za 500 do 550 milijonov ton jekla preveč zmogljivosti, kar je približno četrtino svetovne proizvodnje. Tudi evropskim jeklarjem ostaja jeklo v skladiščih.

Prevelike zmogljivosti so po oceni evropskih jeklarjev posledica državnih subvencij v Aziji. Subvencije so različne, tudi zelo nenavadne. V EU verjamejo, da Indonezija podpira svoje jeklarje s tem, da preprečuje izvoz surovin, ki jih potrebujejo za proizvodnjo jekla.

Nikelj zadržujejo

Nikljevo rudo, ki jo uporabljajo pri proizvodnji nerjavečega jekla, ima le nekaj držav. Indonezija izkoplje približno četrtino niklja na svetu, a je v zadnjih letih veliko vložila v proizvodnjo nerjavečega jekla za izvoz in zdaj zelo omejuje izvoz niklja. Razmere so postale tako hude, da je evropska komisija vložila pritožbo proti Indoneziji.



Evropski jeklarji opozarjajo, da indonezijsko nerjaveče jeklo zdaj preplavlja Evropo, saj je zaradi lokalnih zalog niklja izjemno poceni. To kaže, kako kritične so lahko surovine. Jeklarska industrija v Evropi nima dovolj virov surovin, poleg tega ne more tekmovati na trgu s cenami.



Izvoz indonezijskega nerjavečega jekla je zrasel s skoraj ničle pred dvema letoma do drugega največjega na svetu in prvega v EU. Do 2025 naj bi indonezijska proizvodnja presegla 11 milijonov ton, pri čemer je bila domača poraba nerjavečega jekla leta 2018 le 200.000 ton.

Brez jekla za gradnjo

Jeklarska industrija v Evropi nima zgolj težav z dobavami niklja, druga težava je koksni premog. Tega uporabljajo za proizvodnjo jekla in je tudi večinoma uvožen. Poljska ima edina v UE večji rudnik koksnega premoga, manjši je še na Češkem. Če bi se z dobavami tega premoga kaj zapletlo, bi to lahko pomenilo, da ne bi bilo več jekla za evropsko gradbeništvo.



Nikelj in koksni premog je evropska komisija zato postavila na seznam kritičnih surovin. A leta 2017 ju je umaknila na seznam mejnih surovin, zdaj pa se jeklarji bojijo, da ju bo marca povsem umaknila s seznamov. Koksni premog je še vedno kritična surovina, pravijo jeklarji, mogoče ga bodo v desetih ali 15 letih zamenjale druge tehnologije.