Je nadaljevanje globalizacije pobožna želja?

Kontejnerski prevozi so hrbtenica svetovne trgovine. Preprosti, modularni in priročni prenašajo skoraj četrtino blaga, ki potuje po morju – in tako rekoč vse vsakodnevne dobrine, kot so mobilni telefoni, igrače ali oblačila. Pa vendar je dejavnost, ki se je tako rekoč iz nič razvila v zadnjih 60 letih, na velikem razpotju.

Ključno prelomnico je prinesla globalna finančna kriza. Do nje je nekaj desetletij veljalo, da obseg mednarodne trgovine raste dva- ali trikrat hitreje od povečanja svetovnega BDP. Znotraj trgovine pa je prav »kontejnerizacija«, torej postopno prehajanje do tedaj uveljavljenih načinov prevoza blaga na kontejnerje, rasla nadpovprečno hitro.

Kriza je prinesla streznitev, saj je leta 2009 promet s kontejnerji prvič v zgodovini upadel. Okrevanje po krizi je bilo razmeroma hitro, a zdi se, da je pustilo trajne učinke. V mnogih regijah sveta se je povečala neenakost, brezposelnost je ostala trdovratna, realne plače zelo počasi rastejo nazaj na raven izpred krize. Posledica vsega tega so populistične politike, katerih skupni imenovalec je zmanjšana želja po nadaljevanju globalizacije. Obseg svetovne trgovine zato bolj ali manj stagnira, z njim pa tudi potreba po pomorskem prevozu.



Dodatno tveganje je vzdržnost gospodarskega modela Kitajske. Azijska sila je v letih 2001 do 2011 vzdrževala povprečno devetodstotno gospodarsko rast, s čimer je prispevala kar 22,6 odstotka vse gospodarske rasti v svetu. Njen razvoj je temeljil na cenovno učinkoviti proizvodnji izdelkov, ki jih uporablja razviti svet – gre za dodaten dejavnik, ki je pripomogel k razcvetu kontejnerskega prevoza. Ob upadanju volje za globalizacijo in prizadevanjih Evrope in ZDA, da si povrneta tudi industrijsko dejavnost in delovna mesta, poskuša Kitajska svojo rast preoblikovati tako, da bo njen motor postalo domače vprašanje.

Digitalizacija lahko prinese nove tekmece

Četrti dejavnik je digitalizacija. Novi načini zbiranja, obdelave in uporabe podatkov pri upravljanju posla »pretresajo« večino gospodarskih dejavnosti. Kontejnerski prevozi so se doslej ukvarjali večinoma s »fizičnim«, z ladjami, kontejnerji, blagom, kopenskim delom prevozne verige, zdaj pa se pričakovanja strank radikalno spreminjajo. E-trgovina je že spremenila pogled na dostavo na zadnjem kilometru, kjer kupci vse bolj pričakujejo dostavo kupljenega blaga istega dne, ta pritisk pa se postopoma prenaša tudi na kontejnersko verigo. Tehnologije 3D-tiskanja lahko spremenijo uveljavljeno »geografijo« industrijske proizvodnje, temu se bodo morale prilagoditi tudi uveljavljene kontejnerske poti.

S podobnimi izzivi se ukvarja večina gospodarskih dejavnosti, za področje kontejnerskih prevozov pa utegnejo biti še posebno zahtevni, opozarjata v sveži študiji svetovalna družba McKinsey in vodilna zavarovalnica na področju kontejnerjev TT Club. Neprijetno dejstvo je, da je kontejnerska dejavnost že od svojega nastanka tako močno konkurenčna, da le najboljši igralci v njej uspevajo tako, da vrsto let delajo z nadpovprečnimi dobički. McKinseyjeva analiza pravi, da je v dvajsetletnem obdobju med letoma 1995 in 2016 le četrtina kontejnerskih prevoznikov v povprečju dosegala štiriodstotni donos na kapital – ob tem, da naj bi glede na dosežke v drugih dejavnostih veljalo, da je primeren donos od osem do deset odstotkov. Največje je torej tveganje, da bi ladjarjem, ki prevažajo kontejnerje, v ključnem obdobju za prilagajanje na prihajajoče spremembe zmanjkovalo denarja za potrebna vlaganja.

Kljub temu pa avtorji študije razmer ne vidijo zelo črno. Koncept prevozov s kontejnerji se je pokazal za eno najuspešnejših inovacij v transportu na dolge razdalje. Ponuja standardizirano obliko premikanja blaga z vsemi prevoznimi sredstvi – in tudi če obseg svetovne trgovine ne bo naraščal tako kot doslej, bodo kontejnerji zaradi svoje praktičnosti kvečjemu še pridobivali pomen. Zelo verjetno pa se bodo spremenili načini, kako jih lastniki blaga uporabljajo, in pa poti, na katerih jih prevažajo.

Od disrupcije do upanja v globalizacijo

Kot pomoč pri navigaciji skozi ta polja sprememb sta TT Club in McKinsey poglede svojih analitikov na prihodnjih 25 let v kontejnerski dejavnosti strnila v štiri scenarije.

Prvi je digitalna disrupcija. To je svet, v katerem bi na področje kontejnerskih prevozov vstopili novi igralci in svoje obvladovanje obdelave in razumevanja podatkov izkoristili tako, da bi spremenili optimiziranje v verigi vrednosti ter na ta način izrinili dosedanje prevoznike.

Digitalna reinvencija je do sedanjih igralcev »velikodušnejši« model, saj predvideva, da bodo pravočasno sami obvladali novosti, ki jih prinaša digitalizacija, in svojim strankam zagotovili storitve z novo dodano vrednostjo.
Naslednji scenarij je tretji val globalizacije. Predvideva, da si bo rast svetovne trgovine opomogla in nadaljevala po stopnjah izpred globalne krize. Pogoj za to je, da bodo rastoča gospodarstva, kot sta Indija in Afrika, zmogla uresničiti svoj proizvodni in izvozni potencial. Digitalni napredek bi pospešil optimizacijo globalnih dobavnih verig.

Najmanj zaželen scenarij pa je verjetno »vrh kontejnerjev«. Predvideva prihodnost, v kateri bi trgovinske vojne, geopolitične napetosti in zagovarjanje proizvodnje doma pripeljale do tega, da bi se začela svetovna trgovina zmanjševati v absolutnem smislu. To bi podjetja na trgu prisililo, da pospešijo konsolidacijo svojih dejavnosti.

O tem, kaj pričakujejo, je TT Club anketiral tudi direktorje v podjetjih iz kontejnerskih dejavnosti. Odgovori kažejo razdvojenost med željami in tem, kar vprašani menijo, da je dosegljivo. Na vprašanje, za kateri scenarij bi radi videli, da se uresniči, je 44 odstotkov vprašanih izbralo digitalno reinvencijo. Hkrati bi bil za kar 39 odstotkov vprašanih idealni scenarij tretji val globalizacije. Ko pa gre za odgovor na vprašanje, kaj mislijo, da se bo v resnici zgodilo, je glede nadaljevanja globalizacije prevladal pesimizem. Večina, 59 odstotkov vprašanih meni, da se bo s prilagoditvami na digitalizacijo uspelo ohraniti sedanjim igralcem, 41 odstotkov direktorjev pa je prepričanih, da se bo zgodila digitalna disrupcija, pojav močnih novih tekmecev.