Javni dolg medletno višji, v deležu BDP pa nižji

Slovenija je nominalno čedalje bolj zadolžena: ob koncu letošnjega prvega četrtletja je bil naš javni dolg s 45,4 milijarde evrov za dobre tri milijarde višji kot ob enakem času lani. A kljub tej nominalni rasti se je medletno relativni delež našega dolga celo rahlo znižal, upadel z 72,2 na 70,7 odstotka BDP, izhaja iz primerjalnih podatkov Eurostata. Glavni vzrok za tako statistično popravljeno sliko je lanska gospodarska rast, ko je naš BDP pomagala napihniti tudi rekordno visoka inflacija.

Zaradi novih izdaj državnih obveznic se je sicer v prvem četrtletju javni dolg Slovenije, merjen v deležu BDP, povečal za 1,5 odstotne točke. Gledano širše, pa naša zadolženost za zdaj ostaja opazno nižja od povprečja evrskega območja (88,9 odstotka BDP) in tudi EU kot celote (82 odstotkov), Na drugi strani pa še vedno pa daleč presegamo pred leti postavljeno maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP. Da je ta postala za nekatere države povsem nedosegljiva in zato dokaj brezpredmetna, sicer kažejo tudi nove Eurostatove evropske primerjave. Še naprej vidno izstopa šest najbolj zadolženih držav, kjer javni dolg presega njihov celoletni bruto domači proizvod. Na vrhu lestvice je še naprej Grčija (159,8), sledijo ji tri velike članice evrskega območja: Italija (137,7), Francija (110,8) in Španija (108,9 odstotka BDP), nato pa še Belgija (108,2) in Portugalska (100,4). Najmanj zadolžene članice Unije z javnim dolgom, nižjim od 30 odstotkov BDP, ostajajo Luksemburg, Estonija in Bolgarija.

Javnofinančni primanjkljaj v EU nižji, a še visok

S ponovno uvedbo fiskalnega pravila se bodo letos začela pogajanja med evropsko komisijo in članicami Unije o fiskalnih načrtih za prihodnja štiri oziroma sedem let, pri čemer bodo seveda najbolj na udaru najbolj zadolžene države s hkrati najvišjimi primanjkljaji v javnih financah.

Iz novih primerjalnih podatkov Eurostata sicer izhaja, da se je v prvem letošnjem četrtletju javnofinančni primanjkljaj ravni Unije v povprečju znižal s 3,9 na tri odstotke BDP. Slovenski primanjkljaj je v omenjenem obdobju znašal dobra dva odstotka BDP.

Ob rahlo izboljšanih podatkih kar zadeva evropsko povprečje, so sicer med državami še vedno precejšnje razlike. Pozitivno proračunsko bilanco so v prvem letošnjem trimesečju izkazale le štiri članice Unije (Danska, Portugalska, Irska, Litva). Na drugi strani pa je ob Franciji s 5,6-odstotnim primanjkljajem, kar nekaj držav, kjer je luknja v državni blagajni letos že presegala pet odstotkov BDP. Komisija je sicer že 19. junija predlagala začetek procedure za odpravljanje presežnega primanjkljaja za Belgijo, Francijo, Madžarsko, Italijo, Malto, Poljsko in Slovaško, ponovno pa je pod drobnogled vzela tudi Romunijo.