Izzivi slovenske finančne industrije

V 30 letih smo vedno znova dokazovali in potrjevali, da smo pionirji. »Poleg tega da upravljamo prvi slovenski vzajemni sklad Generali Galileo, smo ustanovili tudi prvi obvezniški, denarni in nepremičninski alternativni investicijski sklad v Sloveniji in prvi delniški sklad na Hrvaškem,« je ob 30. obletnici družbe Generali Investments poudarila predsednica uprave Melita Rajgelj Ozebek.

Uspešno smo orali ledino na slovenskem trgu in bili pomemben del razvoja slovenskega kapitalskega trga, je še dodala. »Prvo leto našega poslovanja smo zaključili z 913 vlagatelji. Od tega jih je 219 še vedno znanih. V tridesetih letih našega poslovanja nam je svoja sredstva zaupalo več kot 115.000 vlagateljev. Danes je Generali Investments ena vodilnih družb za upravljanje, skupaj upravljamo več kot 1,7 milijarde evrov sredstev. V Sloveniji je vlagateljem trenutno na voljo 77 vzajemnih skladov, ki jih upravlja pet slovenskih družb za upravljanje in v katerih je po podatkih ATVP s konca decembra lani bilo 4,81 milijarde sredstev in več kot pol milijona vlagateljev. Povprečno ima Slovenec 12.500 evrov v bančnih vlogah in zgolj 2200 evrov v skladih. Želeli bi si, da bi bila ta porazdelitev v trenutnih razmerah in ob vseh izzivih prihodnosti drugačna.«

Na dolgi rok rezultati ne izostanejo

Na dolgi rok rezultati pri vlaganjih na kapitalske trge ne izostanejo. Kot je še dejala Melita Rajgelj Ozebek, bi vlagatelj pri njih z osnovnim portfeljem, sestavljenim v 30 odstotkih iz obvezniških in v 70 odstotkih iz delniških skladov, v petih letih pridobil več kot 30 odstotkov vložka, v desetih letih pa okoli 60 odstotkov.

»Če bi posameznik s povprečno plačo prispevek delodajalca v zadnjih 20 letih vložil v delnice na Ljubljanski borzi, tj. približno eno bruto plačo na leto, bi bil danes vložek neposredno okoli 37.000 evrov. Današnja borzna vrednost privarčevanega premoženja bi bila 110.000 evrov in samo dividende bi mu lani dale 3800 evrov. In če bi to nadaljeval do upokojitve, bi samo iz teh prihrankov dobil vsaj enak znesek, kot ga bo dobil s pokojnino. Če to prenesemo na celotno gospodarstvo in če bi leta 2000 uvedli pokojninsko varčevanje, potem danes ne bi govorili o peti pokojninski reformi, ki jo težko prestavljamo,« pa je pojasnil Karel Lipnik, analitik v medijski hiši Delo.

Po njegovem se tako danes ne bi pogovarjali o gradnji tretje razvojne osi, ker bi bila zgrajena. Ne bi se pogovarjali, kdaj bomo zgradili prvo polje vetrnih elektrarn, ker bi imeli dovolj denarja, poleg tega pa tudi urejene javne finance. »Moramo se zavedati, da približno 800 milijonov evrov na leto damo samo za obresti za javni dolg. Če bi bolj aktivno varčevali v Sloveniji, bi ta denar ostal pri nas in s tem bi si lahko vsako leto privoščili investicije ranga drugega tira.«

Slovenci najraje hranijo denar v obliki bančnih depozitov, je poudaril Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja pri Modri zavarovalnici, in zato imajo v zadnjih desetih letih za okoli deset do 15 milijard evrov oportunitetne izgube. Zato je treba varčevalce in podjetja prepričati v večji angažma na kapitalskih trgih, in sicer s pozitivnimi zgodbami, kot je tudi izdaja ljudske obveznice, sta menila Primož Pinoza, namestnik direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev, in Žiga Hieng, predsednik uprave Salusa.

Kako ponovno priboriti zaupanje vlagateljev

Član uprave Generali Investments Sašo Šmigić pa je kot enega izmed ključnih izzivov izpostavil, kako ponovno priboriti zaupanje slovenskega vlagatelja v kapitalske trge. »Dejstvo je, da smo Slovenci pridni varčevalci. Po podatkih Eurostata privarčujemo približno štirideset odstotkov prihodka na leto, kar nas za leto 2022 postavlja krepko nad povprečje Evropske unije. Ampak kam pa plasiramo te naše prihranke? Plasiramo jih v bančne depozite, in to kljub temu da obrestne mere, ki jih zato dobimo, drsijo oziroma so drsele bistveno dolgo in vlagatelji niso bili dovolj dobro kompenzirani za svoje prihranke.«

So se pa, kot je še dejal Šmigić, v zadnjih 30 letih v svoji družbi za upravljanje naučili zelo veliko. »Naučili smo se, da so trgi volatilni, ampak na drugi strani, da so gospodarstva robustna, se prilagajajo novim razmeram in da je inovativnost vkomponirana v naš človeški DNK in da dolgoročne vlagatelje delniški trgi večinoma časa nagrajujejo s pozitivnim donosom. Eno izmed naših ključnih izzivov je, kako v današnjem okolju, kjer ima slovenski vlagatelj bistveno več možnosti za plemenitenje svojega premoženja, povrnemo del tega izgubljenega zaupanja, ki se je verjetno izgubil nekje med letom 2008 in danes, in nam jih uspe prepričati, da se del tega res pridnega varčevanja usmeri tudi v kapitalske trge.«