Izrazito povpraševanje po delavcih v gostinstvu in razvedrilnih dejavnostih

Po skoraj polletnem mirovanju so v sredini drugega četrtletja delodajalci pospešili iskanje delavcev. V Sloveniji je bilo tako od aprila do junija več kot 20.500 prostih delovnih mest oziroma slaba četrtina več kot v četrtletju prej. Največ potreb po novih delavcih je v gostinstvu ter v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Medtem se podjetja še naprej soočajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile.



Stopnja prostih delovnih mest oziroma delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest skupaj je bil v drugem četrtletju na najvišji ravni doslej. Znašal je 2,6 odstotka, kar je za pet desetink odstotne točke več kot v prvem četrtletju, ugotavlja državni statistični urad (Surs), kjer še navajajo, da je bila stopnja tokrat najvišja v gradbeništvu, in sicer šestodstotna, ter v gostinstvu, 5,5-odstotna.



Odlok o razglasitvi epidemije covida-19 je v drugem valu trajal nepretrgoma od 19. oktobra 2020 do 16. maja 2021, kar pomeni, da so omejitve gibanja trajale več kot polovico drugega letošnjega četrtletja. V tem času nekatera podjetja niso smela opravljati svoje dejavnosti ali pa so jo izvajala v omejenem obsegu. Po sprostitvi so delodajalci začeli intenzivneje iskati novo delovno silo za ponovni zagon, zato je bilo dogajanje na trgu dela v drugem četrtletju letos precej dinamično, je danes še sporočil Surs.
 

Največ povpraševanja v gostinstvu ter v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih

Povpraševanje po novi delovni sili je na skoraj vseh področjih dejavnosti. V primerjavi s prvim četrtletjem je bilo dvakrat večje povpraševanje v dveh dejavnostih, in sicer v gostinstvu ter v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Omenjeni dejavnosti sta bili v času epidemije povsem zaprti, zdaj pa poskušajo delodajalci nadomestiti delovno silo, ki je v tem času izgubila zaposlitev ali pa jo našla v neki drugi dejavnosti.

Primerjava z drugim lanskim četrtletjem medtem izkazuje 90 odstotkov večje povpraševanje po novi delovni sili, kar pomeni približno 9700 več prostih delovnih mest. Medletna rast je bila najopaznejša v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo skoraj štirikrat več prostih delovnih mest (skoraj 5800), in v dejavnosti gostinstvo, kjer jih je bilo za dvainpolkrat več (nekaj več kot 1500).

Manjše povpraševanje kot pred enim letom sta v drugem četrtletju imeli zgolj dve dejavnosti, in sicer preskrba z električno energijo in izobraževanje.
 

Število zasedenih delovnih mest se veča že od leta 2014

Delodajalci z deset ali več zaposlenimi osebami so med aprilom in junijem razpisali okoli 12.700 prostih delovnih mest ali 61,8 odstotka vseh prostih delovnih mest v Sloveniji. Na drugi strani je bilo pri teh delodajalcih 81,5 odstotka vseh zasedenih delovnih mest.



Podatki, iz katerih so odstranjeni vplivi sezone in koledarja, kažejo, da je bilo v Sloveniji v drugem četrtletju zasedenih približno 777.200 delovnih mest, kar je za 6300 več kot v prvem četrtletju. Primerjava podatkov na letni ravni pokaže, da se je število zasedenih delovnih mest na ravni Slovenije povečalo za skoraj 14.100 oziroma za 1,8 odstotka. Najbolj se je povečalo število zasedenih delovnih mest v dejavnosti gradbeništvo, in sicer za 6,3 odstotka (kar je približno 3600) in v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, za 5,7 odstotka (kar je približno 3400 zasedenih delovnih mest več kot pred enim letom).
 

Nemci tarnajo zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev

Ob povečanju povpraševanja po delavcih pa vse več nemških podjetij občuti pomanjkanje kvalificirane delovne sile, kaže četrtletna raziskava münchenskega inštituta Ifo. Julija je o tem poročalo 34,6 odstotka podjetij, potem ko je imelo aprila težave z iskanjem sodelavcev 23,6 odstotka družb. Gre za najvišjo raven od drugega četrtletja 2018 in drugo najvišjo v zgodovini raziskave.

V prodaji na drobno se je število podjetij, ki ne najdejo kadra, skoraj podvojilo; s 15,7 odstotka v aprilu se je julija dvignilo na 30,6 odstotka. V prodaji na debelo je Ifo zaznal zvišanje s 16,1 odstotka na 24,7 odstotka. V obeh sektorjih gre za najvišje številke doslej.

Podobno je v predelovalnih dejavnostih, kjer je julija o pomanjkanju ustreznih kadrov poročalo 27,6 odstotka podjetij, potem ko je bilo aprila takih 19,4 odstotka. Največje težave so imeli delodajalci v dejavnosti pridelave oziroma predelave hrane in hrane za živali (45,6 odstotka), v lesni industriji (42,2 odstotka) in v dejavnosti izdelave izdelkov iz gume in plastike (38,4 odstotka).

V storitvenem sektorju, kjer se s težavami pri iskanju kadrov sooča nekaj manj kot 40 odstotkov podjetij, so najbolj prizadete agencije za zaposlovanje (75,4 odstotka), hoteli in drugi namestitveni obrati (56 odstotkov) ter podjetja v tovornem prometu (54,6 odstotka), so še navedli v Ifu. V gradbeništvu o pomanjkanju ustreznih delavcev poroča okoli 30 odstotkov podjetij.