Izločitev Rusije iz Swifta bi zelo škodovala slovenskim podjetjem

Slovensko gospodarstvo poziva slovensko vlado, naj ne podpre izločitve Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema Swift. »Prekinitev plačevanja bi našim podjetjem namreč prinesla ogromno škodo,« je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka.

Slovenska podjetja z ruskimi ustvarijo 1,2 milijarde evrov blagovne menjave letno, od tega je okoli 860 milijonov evrov izvoza. »Izločitev Rusije iz Swifta bi pomenila izločitev ruskih bank iz mednarodnega bančnega poslovanja. Plačevanje in prejemanja denarja iz Rusije ne bi bilo mogoče, tako kot danes ni iz Irana, kar pomeni, da neposredno poslovanje iranskih podjetij z evropskimi ni možno,« je dejal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.

Združeno kraljestvo je sicer že izrazilo pripravljenost, da Rusijo izključijo iz Swifta, a širšega soglasja med državami glede tega ni, je pa to še vedno možnost. Nemški finančni minister Christian Lindner je opozoril, da bi izključitev iz Swifta povzročila težave pri dobavah plina. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je sicer ocenil, da bila izključitev iz Swifta ukrep v skrajni sili. 

menjava Slo Rusija Foto Zx Igd

Pred izločitvijo Rusije iz Swifta sta opozorila tudi direktor Rika Janez Škrabec in direktor Iskratela Robert Kuzmič. Slednji je dejal, da je brez Swifta poslovanje z Rusijo zelo tvegano in si ga ne predstavljajo. Okoli 500 slovenskih podjetij posluje z Rusijo in okoli 250 z Ukrajino, a velik del posla ustvari 15 do 20 podjetij, je ocenil Cantarutti.

Po sestanku skupine podjetij, ki poslujejo z Rusijo in Ukrajino, ter GZS, je Šimonka glede sprejemanja sankcij opozoril, da je možnio pričakovati ukrepe tudi iz Rusije in da ne bi smeli sprejemati ukrepov, ki lahko naredijo škodo tudi Evropi. Tako je denimo opozoril pred prepovedjo izvoza izdelkov s tako imenovani dvojno rabo, torej, ki se lahko uporabljajo tudi za vojaške namene. Tovrstnih dobav slovenskih podjetij je kar nekaj in ne želimo, da so vsi v tej kategoriji, je dejal.

Tibor Šimonka. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pozval je tudi k vzpostavitvi varnih koridorjev za tovorni promet, saj so trenutno meje z Ukrajino zaprte in dobave do Ukrajine onemogočene, ter k razmisleku o dodatnih zavarovanjih terjatev slovenskih podjetij do tamkajšnjih kupcev.

Podražitve energije

Težava, predvsem za energetsko intenzivno industrijo, je tudi vse dražji zemeljski plin, ki je tudi industrijski energent. »Rusija je plin dobavljala tudi v hladni vojni. Nihčne ne pričakuje, da bi se dobava ruskega plina ustavila. To si Evropa težko privošči, pa tudi Rusija je preveč odvisna od prodaje plina, da bi ustavljala dobavo Evropi. Se bodo pa povišale cene plina,« je rekel Cantarutti.