Izidor Krivec bi združil štajerski vinski potencial

Ptuj – V Celjskih mesninah, ki jih vodi Iztok Krivec, se zanimajo za nakup Ptujske kleti. Pogovore z vodstvom Perutnine Ptuj, lastnice kleti, so začeli že lani, nadaljevali jih bodo ta mesec. Celjske mesnine niso novinec v vinskem poslu, pred leti so kupili Radgonske gorice.

V Perutnini Ptuj so za Slovensko tiskovno agencijo razkrili le, da se glede Ptujske kleti nanje obračajo različni investitorji. Skladno z interno politiko podrobnejših informacij v tej fazi niso dali. Ptujsko mesnopredelovalno podjetje je sicer od konca lanskega leta v lasti ukrajinske skupine MHP. Zdi se, da MHP dezinvestira dejavnosti, ki niso povezane z osrednjim poslom.

Radgonske gorice in Ptujska klet bi bile skupaj uspešnejše

Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je potrdil, da so Perutnini Ptuj že oddali zavezujočo ponudbo za prevzem, vendar podrobnosti tudi on ni želel razkriti: »Čakamo odločitev prodajalca, nikomur pa se nikamor ne mudi.«
Spomnil je, da so Celjske mesnine pred leti že kupile klet Radgonske gorice, potem še dve pršutarni na Krasu ter lani celjsko podjetje za predelavo in prodajo mesa in mesnih izdelkov Ledas. »Verjamemo, da bo v prihodnosti treba še veliko storiti za konsolidacijo slovenske živilske industrije, torej za združevanje podjetij,« je pojasnil direktor Celjskih mesnin. Napovedal je, da bi s prevzemom tako klet Radgonske gorice kot Ptujska klet postali uspešnejši, saj da je med njima veliko sinergij.

»Arhiv ima vrednost samo skupaj s kletjo«

Ptujska klet sodi med najstarejše slovenske vinske kleti; njeni začetki segajo v leto 1239, ko so jo pod svojim ptujskim samostanom postavili minoriti. V skoraj osmih stoletjih letih se je zamenjala cela vrsta lastnikov. Po drugi svetovni vojni so klet nacionalizirali, kasneje je postala del Kmetijskega kombinata Ptuj in nato prešla pod okrilje Perutnine Ptuj. Ptujska klet se ponaša z bogato zbirko arhivskih vin, ki so jo med drugo svetovno vojno v strahu pred plenilci kar zazidali. V zbirki je tudi najstarejše slovensko vino – Zlata trta iz leta 1917.

Bi morebitni prevzem lahko povzročil »razprodajo« arhivskih vin, podobno kot pred nekaj leti v mariborskem Vinagu? Krivec je razložil, da je arhiv vreden toliko, kolikor je zanj mogoče iztržiti: »Da so arhivska vina ne vem kakšne vrednosti, je samo fama. Vzdrževanje arhiva je strašno breme, ta je prej strošek kot kaj drugega. Sam po sebi ni vreden nič; vrednost ima samo skupaj s kletjo, s katero ustvarjaš neko zgodbo. Če s prodajo arhivskih vin iztržiš toliko, da lahko arhiv vzdržuješ v primerni kondiciji, si uspešen.«

Kako bi bilo videti razširjeno podjetje

Če se bo prevzem res zgodil, bi se po ocenah Izidorja Krivca prihodki Celjskih mesnin na letni ravni povečali za tri do štiri milijone evrov, število zaposlenih pa bi se z okoli 450 povzpelo na več kot 470. Ptujska klet je lani sicer ustvarila 3,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je dosegel skoraj 342.000 evrov, medtem ko je leto prej klet poslovala s pozitivno ničlo.