Iskratel toži Dars, razmišljajo tudi o kazenskih ovadbah

Iskratel je proti Darsu vložil 17,7 milijona evrov težko odškodninsko tožbo, ker ocenjuje, da je bil oškodovan v javnem naročilu izbora izvajalca elektronskega cestninjenja. Direktor Iskratela Željko Puljić je poudaril, da je deset aneksov nedopustno spremenilo razpis. Razmišljajo tudi o vložitvi kazenskih ovadb proti odgovornim na Darsu in državni revizijski komisiji. V Darsu očitke zavračajo.

Dars je pred tremi leti naročilo za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja oddal konzorciju podjetij Telekom Slovenije in Q-Free. Iskratel, ki je s slovaškim SkyTollom oddal drugo najugodnejšo ponudbo, se je pritožil na državno revizijsko komisijo (Dkom), a je ta zahtevek za revizijo zavrnila.

Dars je od sklenitve pogodbe z izbranim izvajalcem sklenil še deset aneksov, s katerimi se je vsebina posla glede na razpisano dokumentacijo bistveno spremenila, je povedal Puljić. Če bi Iskratel pri oddaji ponudbe upošteval vsebino, ki se trenutno izvaja, bi v postopku oddaje javnega naročila oddal bistveno drugačno ponudbo, kar pomeni tudi nižjo ponudbeno ceno, pravijo v kranjskem podjetju. Naštevajo več domnevnih nepravilnosti, denimo:

• Izbrani izvajalec sistema ni vzpostavil v 12-mesečnem roku. Z aneksi se je nepregledno podaljševal rok za izpolnitev obveznosti.
• Z aneksi so se spremenili tehnične specifikacije in predmet pogodbe.
• Z aneksi so bila spremenjena merila za oddajo javnega naročila, ki so najbolj bistvena za ocenjevanje ponudb. Spreminjanje meril po roku za oddajo ponudb ni dopustno.
• V nasprotju s sklenjeno pogodbo, ki določa, da je pogodbena cena za vzpostavitev sistema fiksna in vključuje vrednost vseh del, je naročnik naročal dobavo opreme po drugačnih cenah in z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi.

»Zaradi kršitev pravil je Iskratel izgubil posel, zato je upravičen do povrnitve celotne škode, ki jo je imel iz tega naslova. To pomeni tako stroškov, povezanih s pripravo ponudbe, kot zneska v višini izgubljenega dobička,« je dejal pooblaščenec Iskratela Domen Neffat.

»Zaradi pristranskega in nezakonitega ravnanja odgovornih v Darsu in senatu državne revizijske komisije resno razmišljamo, da proti njim vložimo tudi kazenske ovadbe. A o tem bomo še razmislili,« je dodal Puljić.
 

Darsu: Sistem deluje in je cenejši kot Iskratelov

V Darsu so zavrnili očitke glede nezakonitega ravnanja: »Iskratelu v zvezi z uvedbo elektronskega cestninjenja ni mogla nastati pravno priznana škoda, za katero bi bil lahko odgovoren Dars. Takšne škode, kot jo Iskratel uveljavlja s tožbo, pa po slovenskih predpisih niti ni mogoče uveljavljati.« Dodali so, da so tudi po sklenitvi 90,6 milijona evrov vredne pogodbe ravnali strokovno, gospodarno in transparentno ter v skladu s predpisi o javnem naročanju. Z aneksi se je osnovna cena povišala za 3,5 milijona evrov na 94 milijonov evrov, kar je še vedno šest milijonov evrov manj od Iskratelove ponudbe. 

Sistem deluje in so ga v celoti prevzeli lani spomladi, so v Darsu zavrnili navedbe Iskratela, da tudi po 40 mesecih od podpisa pogodbe niso v celoti prevzeli sistema.

»Sklenitev aneksov je bila potrebna, ker se v času objave razpisa še ni vedelo, kakšno tehnologijo za cestninjenje (mikrovalovno, satelitsko) bodo ponudili ponudniki. Zato je bilo treba z aneksi urediti tehnične podrobnosti, kar je bilo mogoče urediti šele po izboru ponudnika in sklenitvi pogodbe,« so pojasnili v Darsu. Z aneksom so v sistem vključili tudi nov odsek avtoceste Draženci–Gruškovje. V času veljavnosti so se spremenili predpisi, ki urejajo cestninjenje, zaradi česar je bilo treba prilagoditi sistem, kar je med drugim povzročilo podaljšanje rokov in vse to je bilo urejeno z aneksom, so našteli.