Investitorji zahtevajo čedalje večji donos

Mnogi finančni analitiki menijo, da je Turška centralna banka z dvigom obrestnih mer konec prejšnjega meseca naredila zelo pravilno potezo, saj je turška lira v zadnjem letu dni močno padla v primerjavi z evrom in dolarjem, devalvacija turške lire pa se je v prvih treh tednih maja zelo pospešila.

Tečaj EUR/TRY je v letu dni zrasel za 35,66 odstotka, s približno štirih turških lir za en evro izpred leta dni na današnje 5,3 turške lire za en evro. Poleg tega je lira samo v prvih treh tednih letošnjega maja izgubila več kot deset odstotkov vrednosti. Zato je turška centralna banka v bojazni pred rastjo inflacije, ki je bila v zadnjem letu med 10 in 13 odstotki, konec preteklega tedna dvignila obrestne mere (tako imenovano repo obrestno mero je zvišala z 8 odstotkov na 16,50 odstotka in obrzdala povpraševanje komercialnih bank po sposojanju turških lir pri Turški centralni banki). Likvidnostno obrestno mero je dvignila za 3 odstotke na 19,50 odstotka. Tako je skrčila ponudbo lir na trgu, saj naj bi po oceni Inštituta za mednarodne finance vsakih deset odstotkov devalvacije turške lire pomenilo približno 1,8 odstotka višjo inflacijo. Na podlagi tega dejstva in dejstva, da investitorji, ki si ogledujejo turške državne obveznice, zahtevajo vedno večji donos (donos na 10 letne državne obveznice je namreč zrasel za skoraj tri odstotke – navkljub povišanju obrestnih mer konec maja), je Turška centralna banka prejšnji četrtek še nekoliko povišala repo obrestno mero in likvidnostno obrestno mero še za 1,25 odstotka.

Če se bo izkazalo, da je rast zahtevanih donosov na turške obveznice vezana bolj na temeljne inflacijske učinke in bodo investitorji še naprej vztrajali pri visokih donosnosti, bo Turška centralna banka v prihodnosti najverjetneje še nekoliko dvignila obrestne mere.