Interes podjetj se ne vrti več le okoli lastnikov

Ljubljana – Po svetu že nekaj let teče razprava o tem, da bi morala podjetja pri svojem poslovanju poleg interesa delničarjev upoštevati tudi interese deležnikov. To je bila tudi ena od osrednjih tem današnje konference korporativnega upravljanja Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS).

Direktor švedskega združenja nadzornikov Per Lekvall je pojasnil, da se lahko interes družbe razlikuje od interesa lastnikov. Navedel je več primerov po svetu, tudi iz ZDA, kjer gredo prizadevanja v smeri, da podjetja oziroma njihovi organi pri svojem poslovanju odločajo za vključevanje interesov širšega kroga deležnikov, ne le delničarjev. Izpostavil je zaposlene, kupce, dobavitelje in družbo, v kateri deluje podjetje in kjer sta, denimo, zelo aktualna ekologija in trajnostni razvoj. Opozoril je, da je treba interes deležnikov upoštevati, če je skladen z interesom gospodarske družbe, in ne če povzroča le stroške podjetja.


 

Prilagajanje normam okolja

 
»Podjetje se mora prilagoditi normam okolja, če hoče biti sprejeto v družbi. Seveda pa cilj še vedno večinoma ostaja ustvarjanje donosa,« je dejal Lekvall. Poudaril pa je, da mora biti na primer po švedski zakonodaji izpostavljeno, če cilj podjetja ni maksimizacija dobička. Kot tak primer je navedel družinska podjetja in stockholmsko opero.
 

Anketa, ki jo je med člani opravil ZNS, je pokazala, da so slovenski nadzorniki naklonjeni tem novim pobudam. Ekonomista dr. Aljošo Valentičiča je zgoraj zapisano zaskrbelo, saj meni, da se s tem ekonomski interes družbe potiska na stran. »Družba ima lahko tudi druge cilje, a mora biti to jasno zapisano v statutu. Od tam naprej pa morajo veljati ekonomski razlogi,« je dejal. Izpostavil je primer ustanovitve letalske družbe Air Slovenia, o kateri razmišlja vlada: »Zanimivo bo videti, kaj bomo pri tem zapisali kot cilj družbe.«
 

Primer Cinkarne Celje

 
Predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina je navedel primer njihovega podjetja, ki je bilo nekoč neskladno z okoljem, v katerem deluje, saj je imela sloves velikega onesnaževalca. Po njegovem prihodu so družbo razdolžili in začeli komunicirati z okoljem. Pojasnil je, da jim je uspelo zagotoviti zaposlenost in solidne plače, poleg tega pa včasih vlagajo v dejavnosti, ki niso neposredno povezane s podjetjem (šport, kulturo, izobraževanje), kar je bilo včasih težko pojasniti delničarjem. »Podjetje mora nekaj vrniti družbi. Mnenje Celjanov o Cinkarni je danes X-krat boljše kot pred 15 leti,« je prepričan.
 
O tem, ali se organi upravljanja s podpiranjem deležnikov družbe lahko znajdejo na tankem pravnem ledu, je pravnik ter nadzornik Luke Koper in Perutnine Ptuj Uroš Ilić pojasnil, da bi Benčina najbrž na sodišču vlaganja v omenjene dejavnosti lahko upravičeval z ugledom v lokalnem okolju, bi imel, denimo, lahko več težav z donacijo za zdravljenje malega Krisa, ki ni deležnik tega podjetja. Zato Ilić meni, da bi bilo lažje, če bi imela podjetja v avtonomnem aktu zapisano, za kaj lahko namenijo denar družbe.
 
Valentinčič je izpostavil, da je to mogoče upravičevati s tem, če mejna vrednost koristi presega mejno vednost stroškov.