Inflacija v evrodeželi decembra znova navzgor

Letna inflacija v evrskem območju se je decembra rahlo povzpela, in sicer z 2,4 na 2,9 odstotka. Glavna vzroka za ta zasuk sta očitno predvsem tehnična, prenehanje vladnih subvencij v nekaterih državah in pa učinek lanske osnove. S tem se potrjujejo decembrske napovedi v evrodeželi, da bo inflacija verjetno najprej nekoliko višja, preden se bo vzdržneje zniževala proti dvoodstotnemu inflacijskemu cilju.

V 21 članicah evrskega območja so se v povprečju najbolj podražili hrana, alkohol in tobak (za 6,1 odstotka) in storitve (za štiri odstotke). Na drugi strani pa se je energija v decembru sicer pocenila za 6,7 odstotka, kar pa je manj kot novembra (pocenitev za 11,5 odstotka) in to je tudi eden od razlogov, da je bila ob koncu leta inflacija ponekod višja kot mesec prej.

Med državami, kjer so decembra zabeležili znatno višjo letno rast cen kot mesec prej, je predvsem Nemčija (porast z 2,3 na 3,8 odstotka). Cene energije v Nemčiji so namreč za razliko od večine drugih držav medletno porasle, in sicer za 4,1 odstotka, predvsem zaradi učinka osnove. Scholzeva vlada je decembra 2022 v okviru »nujne pomoči« gospodinjstvom subvencionirala mesečna plačila za plin in ogrevanje. Ta ukrep zvezne vlade je imel blažilni učinek na skupni indeks cen v decembru 2022, posledično pa je imel še večji učinek decembra 2023.

Decembra so sicer višjo inflacijo kot mesec prej med drugim zabeležili tudi v Avstriji (zvišanje s 4,9 na 5,7 odstotka) in Franciji (s 3,9 na 4,1 odstotka), še izhaja iz podatkov Eurostata. V sosednji Hrvaški so v decembru imeli 5,4-odstotno inflacijo, med državami evrskega območja pa so najvišjo, 6,6-odstotno letno rast cen zabeležili na Slovaškem.

V Sloveniji inflacija navzdol

In Slovenija? Na Sursu so z objavo podatkov pohiteli že 29. decembra in izračunali, da se je inflacija po evropsko primerljivih podatkih (po metodologiji HICP) znižala s 4,5 na 3,8 odstotka. Če pa se vmes trošarine in davščine ne bi spremenile, bi bila naša letna inflacija še nekaj nižja, 2,5 odstotna, so še ugotovili naši državni statistiki. Višje trošarine in davščine so tako letno inflacijo zvišale kar za 1,3 odstotne točke. Po metodologiji Sursa, ki se sicer uporablja za domače izračune, pa se je medletna inflacija pri nas v decembru prav tako znižala, s 4,9 na 4,2 odstotka.

Manj možnosti za hitro ukrepanje ECB

Z decembrskim censkim poskokom se znižuje tudi verjetnost, da bo Evropska centralna banka že kmalu letos začela z agresivnim zniževanjem obrestnih mer. »Zvišanje inflacije služi kot opomnik, da znižanje obrestnih mer v prvem četrtletju ni verjetno, vendar to ne bi smelo razbliniti pričakovanj glede znižanja pozneje v letu. Ostajamo pri svojih pričakovanjih, da bo prvi obrestni rez ECB v juniju,« ocenjujejo analitiki nizozemske banke ING.

Po njihovih pričakovanjih bo ECB letos ključne obrestne mere znižala za 0,75 odstotne točke. Spodbuden je za zdaj tudi podatek, da se je osnovna inflacija, očiščena cen hrane in energije v decembru znižala, s 3,6 na 3,4 odstotka, ob tem se počasi znižujejo tudi cene hrane.